bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokazne prepovedi iz 219. člena ZKP se nanašajo le na pravico do navzočnosti pri preiskavi in na njeno izvedbo, ne pa na vprašanji izročitve odredbe o preiskavi osebi, pri kateri naj se opravi preiskava in pouka o pravici, da obvesti odvetnika, ki je lahko navzoč pri preiskavi.
URS člen 22. ZPIZ-1 člen 26, 26/1, 204, 204/1-6, 204/1-7, 225, 228, 430, 430/4. ZDavP-2 člen 97. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – pavšalni prispevki za posebne primere zavarovanja – obvezno zavarovanje dijakov in študentov – delo prek napotnice – zavezanci za plačilo prispevkov – vračilo prispevkov – redakcijska napaka v zakonu - logična razlaga zakonskega besedila – obrazloženost sodbe - načelo enakosti v zakonu – zavrnitev revizije
225. člen ZPIZ-1 se res sklicuje na šesto alinejo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, ki kot vrsto prihodkov obveznega zavarovanja določa prispevke delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz četrtega odstavka 430. člena tega zakona, moral pa bi se sklicevati na sedmo alinejo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, vendar pa je navedeno neskladje po mnenju Vrhovnega sodišča zgolj redakcijska napaka zakonodajalca v besedilu predpisa, ki je povsem očitna in nedvoumna ter se v ničemer ne nanaša na veljavnost predpisa, prav tako tudi ne na vsebino in smisel določbe ali na njeno spreminjanje glede na predhodno veljavno besedilo.
Tako iz naslova določbe kot tudi iz samega besedila je povsem jasno, da 225. člen ZPIZ-1 določa zavezance za posebne primere zavarovanja, med katerimi so glede na 26. člen ZPIZ-1 tudi dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov. Ker je revidentka pooblaščeni študentski servis, pri kateri so prek napotnic delo opravljali študentje in dijaki, je na podlagi 225. člena ZPIZ-1 zavezanka za plačilo prispevkov za te študente in dijake.
SZ-1 člen 53, 53/2, 60, 60/1, 166, 167, 167/1, 167/2, 167/5. SPZ člen 118. ZUP člen 144, 144/1-1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 4, 4/1, 4/2, 5.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - vpis v register upravnikov stavb - deklaratorni vpis - pravni učinek vpisa v register - publicitetni učinek - položaj starega upravnika v postopku vpisa novega upravnika
Vpis v register upravnikov stavb je dekleratorne narave. Pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacije tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec.
Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju, ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov stavb.
V primeru, ko se etažni lastniki odločijo za odpoved pogodbe staremu upravniku in tudi že izberejo novega upravnika, se vpis novega upravnika v register opravlja v enotnem postopku, v katerem se stari upravnik tudi izbriše iz registra. O vpisu novega in izbrisu starega upravnika upravni organ odloča na podlagi ene vloge in pri tem izda eno odločbo (z dvema točkama izreka), v kateri pa odloča o vpisu dveh dejstev (vpis novega in izbris starega upravnika iz registra), ki izhajata iz volje etažnih lastnikov.
Stari upravnik lahko svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra varuje le v okviru presoje izpolnjenosti pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 38, 38/2, 38/3. ZPP člen 214, 214/2, 278, 278/1, 278/2.
odgovor na tožbo – subsidiarna uporaba ZPP
Revidentkino mnenje, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do kršitve 278., posledično pa tudi 214. člena ZPP, ker naj bi odgovor na tožbo, ki ga je podala v tej sporni zadevi tožena stranka, ne bil vsebinsko obrazložen, je pravno nesprejemljivo.
Odgovor na tožbo v upravnem sporu namreč zakonsko ni urejen enako, kot je urejen odgovor na tožbo v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1, zlasti njegovega drugega in tretjega odstavka, odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006153
ZKP člen 371, 371/2, 506. KZ člen 50, 50/3, 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - roki za preklic pogojne obsodbe
Tudi po poteku preizkusne dobe preklic pogojne obsodbe ni obligatoren – sodišče ne bo preklicalo pogojne obsodbe obsojencu, ki posebnega pogoja zaradi objektivnih ovir ni mogel izpolniti. Ne more pa sodišče po preteku preizkusne dobe obsojencu podaljšati roka za izpolnitev obveznosti ali obveznost nadomestiti z drugo ustrezno obveznostjo.
ZDavP-1 člen 98, 100, 100/2, 100/3, 103. ZUS člen 22, 22/1. ZPP člen 360, 360/1, 383.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – odločitev o isti upravni zadevi, o kateri je pred tem že bilo odločeno – ne bis in idem - celostni in delni davčni inšpekcijski nadzor - sklicevanje na tožbene navedbe
Za isto upravno zadevo gre, če gre v novem postopku za isto dejansko in pravno stanje; če gre za iste stranke in organe, ki so sodelovali v postopku in če je stranka s prvo odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene materialne obveznosti. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na povsem drugi dejanski in pravni podlagi kot v prvem postopku, ne gre za odločitev o isti obveznosti v smislu iste upravne zadeve kot v prvem postopku. Zato z izpodbijano odločbo davčnega organa ni bilo ponovno odločeno o isti stvari, kot zmotno trdi revidentka.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/4, 89. ZPP člen 86, 86/4, 336, 367č, 383.
nedovoljena revizija – revizija vložena po pooblaščencu - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje
Ker je revidentka revizijo vložila po pooblaščencu, ki je v reviziji sicer navedel, da prilaga kopijo potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pa tega potrdila ni predložil in torej ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
dovoljenost revizije – prepoved prirejanja iger na srečo - ocena ustavnosti ZIS – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentkino vprašanje „preliminarne ocene skladnosti devetega odstavka 107. člena ZIS z 39. členom URS in posledično vložitev zahteve za oceno ustavnosti po 156. členu URS, ker naj bi bila izpodbijana odločba v neskladju z 39. členom URS in 10. členom EKČP, naložen ukrep po devetem odstavku 107. člena ZIS pa nesorazmeren“ samo po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost glede na vsebino obravnavane zadeve in konkretizacije ter opredelitve razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZOdv-C člen 19. ZOdvT člen 36.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera odvetniške nagrade – stroški nudenja brezplačne pravne pomoči - splošno vprašanje – načelno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
S splošno postavljenim vprašanjem ustavnosti 19. člena ZOdv-C v obravnavani zadevi ni zadoščeno zahtevi po natančni in konkretni opredelitvi pomembnega pravnega vprašanja.
ZST-1 člen 1, 1/1, 2, 2-5, 10, 10/5, 34, 34/1. ZUT člen 1, 1/1.
tožba v upravnem sporu – sodna ali upravna taksa
Plačilo sodnih taks, to je taks za postopke pred sodišči,torej tudi pred upravnim sodiščem, ureja in določba Zakon o sodnih taksah in ne Zakon o upravnih taksah.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča – delegacija pristojnosti – izločitveni razlog – ekonomičnost postopka – zavrnitev predloga
Po presoji Vrhovnega sodišča med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do določene sodnice. Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost oziroma ekonomičnost postopka, tega pa tožnik ne uveljavlja in zatrjuje le, da obstajajo izločitveni razlogi zoper sodnico, ker naj bi zoper njo podal kazensko ovadbo.
dovoljenost revizije – priznanvanje izobraževanja - trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – neopredeljeno in nekonkretizirano pravno vprašanje – splošno vprašanje na načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih izpostavlja revident, po presoji Vrhovnega sodišča sama po sebi niso pomembna pravna vprašanja v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj so opredeljena le na načelni ravni, ki zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, do splošnih vprašanj pa se sodišče zaradi njihove nekonkretiziranosti ne more opredeliti. Ker torej revident postavljenih vprašanj ni konkretiziral glede na vsebino obravnavane zadeve v skladu z zahtevo po natančni in konkretni opredelitvi, kot izhaja iz 7. točke obrazložitve tega sklepa, ni izpolnil pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbo, „da bi sprememba oziroma celo razveljavitev izpodbijane sodbe znatno izboljšalo njegov pravni položaj“, ni izkazal, zato tudi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – razlog begosumnosti v sklepu ni naveden - pritožba tožene stranke
Razlogi za omejitev gibanja iz razloga begosumnosti morajo biti konkretno navedeni v sklepu omejitvi gibanja.
Tožena stranka se v pritožbi ne more sklicevati na okoliščine, ki jih v izpodbijanem sklepu ni navedla in ki so nastopile že po izdaji sklepa o omejitvi gibanja.
UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS1013884
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZEKom člen 19, 19/7.
telekomunikacije - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – vprašanje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe – jasno zakonsko besedilo – Skupna stališča ERG
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident v obravnavani zadevi pri opredelitvi prvega vprašanja (pravilnost določitve revidentke za OPTM in pravilnost naložitve izpodbijanega cenovnega ukrepa) in tretjega vprašanja (skladnost izpodbijanega cenovnega ukrepa s tretjim odstavkom 120. člena ZEKom) ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe (ki je sicer predmet vsebinske presoje dovoljene revizije) samo po sebi ne more biti pomembno pravno vprašanje kot razlog za dovoljenost revizije.
Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje razlage sedmega odstavka 120. člena ZEKom glede tega, ali mora Agencija obvezno upoštevati Skupna stališča ERG in ta predstavljajo zavezujoč pravni akt, ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. V sedmem odstavku 19. člena ZEKom je namreč izrecno predvideno, da je Agencija dolžna upoštevati priporočila Evropske komisije (in smiselno enako tudi skupna stališča ERG, ki predstavljajo usklajena evropska priporočila pri regulaciji upoštevnih trgov), čeprav niso pravno zavezujoča.
ugotovitev državljanstva – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) v obravnavani zadevi ni mogoča presoja uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9.
dovoljenost revizije – denacionalizacija -obnova postopka - trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora pomembno pravno vprašanje zastaviti jasno in določno glede na vsebino obravnavane zadeve. Tega pa revidenti v obravnavani zadevi niso storili s splošnim sklicevanjem na procesnopravno sredstvo obnove v upravnem postopku, odločanje upravnega organa in vsebino izreka pravnomočnega upravnega akta. Brez konkretne navedbe pomembnega pravnega vprašanja pa tudi ni mogoče presojati odstopa od sodne prakse, saj ni jasno zastavljeno in pojasnjeno, v čem naj bi bil odstop.
Ker so bila obravnavana zemljišča, ki naj bi po navedbah revidentov predstavljala funkcionalna zemljišča k počitniškim apartmajem, njihovo infrastrukturo in dostop do njih, vrnjena denacionalizacijskim upravičencem v last in posest s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji še preden so revidenti postali lastniki počitniških apartmajev, takšna vrnitev premoženja ni posledica izpodbijane odločitve o obnovi postopka, začetega na predlog revidentov iz razloga po 260. členu ZUP.
dovoljenost revizije – zavrženje vloge v upravnem postopku - pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice – niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident ni konkretiziral in jasno ter določno izpostavil pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kot pogoj za dovolitev revizije, morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.
dovoljenost revizije – zavrženje vloge v upravnem postopku - pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice – niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident ni konkretiziral in jasno ter določno izpostavil pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kot pogoj za dovolitev revizije, morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.
dovoljenost revizije – gradbeno dovoljenje – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora pomembno pravno vprašanje zastaviti jasno in določno glede na vsebino obravnavane zadeve. Tega pa v obravnavani zadevi ni storil s splošno navedbo, da gre za vprašanje napolnjevanja vsebine 2. in 33. člena Ustave RS v zvezi s prostorskimi akti in uveljavljanjem ugovora exceptio illegalis, niti s splošnim utemeljevanjem potrebe po oblikovanju prakse varstva ustavnih pravic na sploh in posebej iz 2. ter 33. člena Ustave v zvezi s presojo prostorskih aktov.