URS člen 44, 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 25, 25/4, 36, 36/1, 78, 78/1. ZLS člen 37a, 37a/3, 37a/4.
odstop člana občinskega sveta – mandat nadomestnega člana - aktivnost župana – sodno varstvo zaradi posega v ustavne pravice – zavrženje tožbe – redni upravni spor
V primeru neaktivnosti župana ima „nadomestni“ kandidat za člana občinskega sveta na podlagi četrtega odstavka 37. a člena ZLS možnost sprožiti upravni spor v roku 8 dni po poteku roka iz tretjega odstavka 37. a člena ZLS.
Delna sprememba dejanskega opisa in pravne kvalifikacije kaznivega dejanja v obtožnem predlogu sama po sebi ne pomeni, da v času odreditve pripora ni bil podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, opredeljeno v izpodbijanem sklepu.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripor - obseg preizkusa - odreditev pripora
Če vložnica v pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora ni izpodbijala obstoja utemeljenega suma, se v zahtevi za varstvo zakonitosti na to kršitev ne more sklicevati (peti odstavek 420. člena ZKP).
ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/6, 36, 36/1-4, 72, 76, 82. ZRRD člen 38.
varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu – subsidiarnost - procesne predpostavke za tožbo in začasno odredbo – zavrženje - sklep – pritožba - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Varstvo v zvezi s podeljevanjem koncesije je zagotovljeno že v okviru rednega upravnega spora in spora o zakonitosti dokončnega upravnega akta.
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje tožbo tožnika pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki se uporabi tedaj, kadar se ugotovi, da akt, ki se s tožbo izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Velja tudi v primerih upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic. Ker je sodišče tožbo zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk za njeno meritorno obravnavo, se do zatrjevanih posegov v ustavne pravice tožnika ni opredeljevalo.
zavrženje tožbe – vrsta tožbe – tožbeni predlog – tožba zaradi molka organa
Ker je sodišče prve stopnje v okviru predhodnega preizkusa tožbe izhajalo iz napačne predpostavke, da je bila vložena tožba zoper odločbo (izpodbojna tožba), čeprav je bila vložena tožba zaradi molka, je posledično napačno uporabilo določbi 4. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - protispisnost - odreditev pripora - subjektivne okoliščine - objektivne okoliščine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost
Po ustaljeni sodni praksi je ponovitvena nevarnost kot priporni razlog podana tedaj, kadar je izkazana najmanj ena (objektivna) okoliščina, ki se nanaša na kaznivo dejanje, in najmanj ena (subjektivna) okoliščina, ki zadeva storilca. Te okoliščine pa morajo biti take narave, da kažejo na nevarnost, da bo obdolženec kaznivo dejanje ponovil, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi (ZKP govori o posebnih okoliščinah).
ZMZ člen 51, 51/1-1, 59, 59/1-3. ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – razlogi – ugotavljanje istovetnosti - pridobljeni podatki iz baze Eurodac
Gibanje prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji, če so podani razlogi (v obravnavanem primeru ugotavljanje istovetnosti in pridobljenimi podatki iz baze Eurodac).
Na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ se lahko prosilcu začasno omeji gibanje zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ pa lahko pristojni organ prosilcu do predaje pristojni državi za odločanje o mednarodni zaščiti začasno omeji gibanje, in sicer z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac na podlagi Uredbe 2000/2725/ES.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Trditve o povzročanju škode, nepravičnosti in neobveščanju s strani sodišča so nekonkretne in neizkazane ter ne predstavljajo tehtnih razlogov za določitev drugega sodišča.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – novo pooblastilo
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča pooblastilo za revizijo (iz drugega odstavka 95. člena ZPP), datirano z istim datumom kot splošno pooblastilo (iz prvega odstavka 95. člena ZPP), ni novo pooblastilo.
Glede na določbo 21. člena Pogodbe med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah bi bil v zvezi s pristojnostjo upošteven le ugovor, da je podana izključna pristojnost slovenskega sodišča, česar pa nasprotni udeleženki niti ne zatrjujeta.
dopuščena revizija – izločitev iz zapuščine – upoštevanje koristi dediča - uživanje zapustnikovega premoženja
Revizija se dopusti glede vprašanja upoštevanja koristi, ki naj bi jo pri izločitvi v korist potomcev po 32. členu Zakona o dedovanju imel tožnik z dovoljenim brezplačnim uživanjem zapustnikovega premoženja.
DRUŽINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0015519
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 352. ZZZDR člen 105. ZVPSBNO člen 2, 4, 16. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic – dodelitev otroka – začasna odredba v postopku dodelitve otroka - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - vzročna zveza - ravnanje sodišča – sojenje brez nepotrebnega odlašanja - aktivna legitimacija – – zastaranje – povrnitev nepremoženjske škode – odmera pravične odškodnine – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah
Dopuščena revizija – začasna odredba v postopku dodelitve otroka, odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, višina odškodnine, vzročna zveza, ali je pri kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015365
URS člen 26. ZVPSBNO člen 2, 4, 16. EKČP člen 8, 13. OZ člen 131, 131/1. ZZZDR člen 105. ZPP člen 367a, 367a/1.
povrnitev škode - aktivna legitimacija - kršitev osebnostnih pravic - škoda zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - višina odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dodelitev otroka - pravica do družinskega življenja - odgovornost države - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pogoji za dopustitev revizije so podani glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
ZIZ člen 100, 100/1, 128, 128/1. ZPP člen 17, 17/2, 17/3.
spor o pristojnosti – ustalitev pristojnosti – izvršba – rubež plačil – dolžnikovo prebivališče
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Okrajno sodišče v Ljubljani se je pravilno zaneslo na podatek, da dolžnik prebiva na naslovu … v Brežicah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Institut delegacije pristojnosti ni
sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti v postopku pred sodiščem. Za odpravo takih nepravilnosti imajo namreč stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
pripor - podaljšanje pripora – neogibnost pripora – milejši ukrep – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ugotovitev sodišča, da je za zagotovitev varnosti ljudi oziroma potek postopka neizogibno potrebna odreditev pripora, implicira tudi ugotovitev, zakaj za dosego tega namena ni primernejša odreditev milejšega ukrepa.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - kasneje najdeno premoženje - ne bis in idem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče ponovno odločalo o obsegu skupnega premoženja pravdnih strank, o čemer naj bi bilo že pravnomočno odločeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – oseben spor stranke s sodniki pristojnega sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je toženec v osebnem sporu z več sodniki Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru, ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.