ZUS člen 16, 68, 73.ZDSS-1 člen 7, 7/1-5b. ZPP člen19, 19/1, 23, 23/1.
denarna socialna pomoč - stvarna nepristojnost upravnega sodišča
Predmet spora je denarna socialna pomoč, ki je socialni prejemek. Za spore glede socialnih prejemkov pa je po 5. b točki 1. odstavku 7. člena ZDSS-1 sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču.
Z izpodbijanim dopisom direktorja tožene stranke se ni odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih tožnice, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo na podlagi določila 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.
nadomestilo plače - invalidnost III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače
Tožnik nima pravice do nadomestila zaradi manjše plače na podlagi določb 133. do 137. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98), če je postavil zahtevek v zvezi z odločbo Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije, na podlagi katere po razporeditvi na drugo delovno mesto ni imel manjše plače.
ZZZPB člen 56/2. ZDoh člen 2, 5, 16, 21. Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.
pravica do štipendije - dohodek, ki ga eden od staršev prejema od zaposlitve v tujini - cenzus - rezident za plačilo dohodnine
Zaradi določila iz 1. odstavka 16. člena in 21. člena ZDoh, s katerima se določa osnova za davek od osebnih prejemkov - ki so vštevajo v osnovo za dohodnino - je v obravnavanem primeru treba neposredno uporabiti določila konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki jo je ratificirala naša država. V njej so določene osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic, zavezane k plačilu davka od osebnih prejemkov eni od držav pogodbenic na način kot ga določa ta konvencija. Ker je v njenem 25. členu vgrajeno načelo enakega obravnavanja državljanov države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, je revizijsko sklicevanje na kršitev določil 14. in 22. člena Ustave RS neutemeljeno.
oskrbnina za družinske člane hranilca, ki je v obvezni vojaški službi - pojem družinskega člana - pravice zakonca oz. izvenzakonskega partnerja
Ker izvenzakonski partner ne šteje za družinskega člana po Zakonu o varstvu družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi in ker izenačenje pravic zakonskih in izvenzakonskih partnerjev po ZZZDR ne velja na drugih področjih, če poseben zakon tako ne določa, se izvenzakonski partnerici ne prizna pravica do oskrbnine.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Ker se upravičenost tožnika do povračila prispevkov v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri toženi stranki, kot zavodu z javnimi pooblastili, ugotavlja v upravnem postopku in za te spore v ZDSS ni določena stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča, je spor o dokončni odločbi zavoda upravni spor.
Ker je bilo z odločbo z dne 27.10.1995 pravnomočno odločeno, da tožnik nima pravice do otroškega dodatka za otroka I. in T. od 1.10.1995, je tožena stranka lahko njegovo pritožbo z dne 20.11.1995, ki ji je priložil ustrezne priloge, obravnavalo samo kot vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka tudi za otroka I. in T. Kot je razvidno iz odločbe Centra za socialno delo A. z dne 27.11.1995, mu je bila pravica do otroškega dodatka za tri otroke, ne glede na določbo 41. člena ZDPr, ponovno priznana že od 1.11.1995, čeprav bi po določbi zakona to pravico lahko pridobil šele 1.12.1995. Zato ni mogoče ugoditi njegovemu zahtevku in mu sporne pravice priznati tudi za mesec oktober 1995, ker za tako priznanje ni pravne podlage.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o socialni varnosti, ampak za spor o premoženjsko pravnem (odškodninskem) zahtevku zaradi posledic poškodb zadobljenih v prometni nezgodi. To pa je spor, o katerem je pristojno odločati redno sodišče in ne specializirano sodišče, kar je delovno oziroma socialno sodišče.
Davčna odločba o odmeri dohodnine za leto 2000 ne more biti osnova za plačevanje republiške štipendije za šolsko leto 2000/2001. Iz določbe drugega odstavka 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) izhaja, da je republiško štipendijo mogoče priznati, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega 130%
celoletnega zneska zajamčene plače. Ker je v takem primeru preteklo koledarsko leto 1999, odločba o odmeri iz leta 2000 na sporno pravico ne učinkuje.
Zakon ne predpisuje pogoja državljanstva za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker Ustava RS v 13. členu določa, da se tujcem lahko omeji pravice samo z ustavo ali zakonom, to pomeni, da pravice do pridobitve republiške štipendije ni bilo mogoče omejiti s pravilnikom in zato ni bilo razloga za zavrnitev tožnikove zahteve, pri čemer je treba upoštevati, da velja tako glede sodišča (125. člen URS) kot tudi glede upravnih organov (120. člen URS), da so pri opravljanju dela oziroma funkcije vezani samo na ustavo in zakon.
denarno nadomestilo - nadomestilo za brezposelnost
Iz dejanskih zaključkov, do katerih je prišlo sodišče v izpodbijani sodbi, izhaja, da tožnik delovnega razmerja za določen čas ni sklenil v skladu z določbami 17. člena ZDR, saj ni uspel dokazati, da je šlo za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Sodišče je v nasprotju z zatrjevanjem tožnika zaključilo, da je šlo za njegovo protizakonito ravnanje, ker je ravnal z namenom, da bi izigral predpise in si na ta način pridobil pravico do denarnega nadomestila, kar pomeni, da so bile okoliščine za sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom na strani tožnika.
Ker ZZZPB v 4. alinei prvega odstavka 19. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca, je že tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila, pravilni pa sta tudi odločitvi sodišč prve in druge stopnje.
ZPIZ je sicer v 382. členu določil, da naj bi tudi sklad obrtnikov postal sklad za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih podjetnikov, samozaposlenih, njihovih družinskih članov in pri njih zaposlenih delavcev po določbah tega zakona. Vendar do dneva odločanja z zakonom določeni organi navedenega še niso potrdili, prav tako z zakonom določenega in zahtevanega skladovega pokojninskega načrta, ki ga zahteva vsako prostovoljno zavarovanje po določbah tega zakona. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da način zavarovanja in postopki priznavanja pravic še vedno potekajo samo v skladu s pravili sklada, kar pomeni, da sklad še ni sestavni del pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ, ampak vsaj do sprejetja pokojninskega načrta ostaja zavarovanje pri tem skladu civilnopravno razmerje, zato je za reševanje sporov iz tega zavarovanja pristojno redno, ne pa specializirano sodišče.
Pri revidentki je obravnavani zavarovalni primer nastopil s prenehanjem delovnega razmerja, takrat pa so že veljala nova zakonska določila, ki so skrajševala rok prejemanja denarnega nadomestila (razen za zavarovance starejše od 55 let in z zavarovanjem nad 25 let). Ker v prehodnih določbah za njen status ni bilo predvidenih nobenih olajšav, niti tožena stranka niti nižji sodišči nista imeli pravne podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku. Na tako odločitev niti zatrjevanje o "pridobljeni" (pravilno bi bilo pričakovani) pravici ne more vplivati, pa čeprav gre za poseg v načelo varstva zaupanja v pravo, ker poseg po oceni sodišča ni bil prekomeren, ob upoštevanju dejstva, da je novela zakona skušala na novih izhodiščih urejati problem zavarovanja za primer brezposelnosti, to pa pomeni, da je bil poseg v sicer pravno varovano načelo dopusten.
Po določbi 17. člena SKPG v povezavi z določbo 36.d člena ZDR tožniku zaradi starosti delovno razmerje ne bi smelo prenehati kot presežnemu delavcu brez njegovega soglasja. Ker ZZZPB v 19. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije ali delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic ali sodnega varstva v skladu z zakonom, je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
Uveljavljena kršitev postopka in neizvedba predlaganega dokaza še ne predstavljata podlage za zaključek, da se bo postopek ureditve stikov z otrokom očitno lažje izvedel oz. da gre za tehtne razloge.