razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Če se upoštevajo ugotovljene pridobitne zmožnosti staršev in njune obveznosti, je toženec v boljšem položaju kot tožnica. Pri doslej ugotovljenih prejemkih lahko tožnica za svoja dva otroka le v manjši meri prispeva v denarju. Večji del njenega prispevka obstaja v delu, ki ga ima z vzgojo in oskrbo otrok. Na prvi stopnji določena preživnina po 17.000,00 SIT mesečno je po mnenju revizijskega sodišča v skladu z določbo 79. čl. ZZZDR.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravica ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Potem, ko je tožnik izpolnil svoje obveznosti, je bil upravičen zahtevati, da tudi tožena stranka izpolni pogodbo. Ker v postavljenem roku do izpolnitve ni prišlo, je na podlagi navedenih določil zakona o obligacijskih razmerjih pogodbo razdrl. Če je pogodba razdrta, ima stranka, ki je popolnoma ali delno izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala (2. odst. 132. čl. ZOR).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
(Ne)preskrbljenost zakonca kot dejstvo socialnega stanja nujno vsebuje tudi okoliščine, ki se nanašajo na prognozo socialne varnosti, torej dejstva, ki bodo v bodoče bolj ali manj gotovo obstajala. Za pravilno opredelitev tega pravnega standarda je potrebno upoštevati starost takšnega zakonca in dejstvo, da v sedanjih razmerah pač ne pomeni socialne varnosti izključno le redna zaposlitev za poln delovni čas, saj so možnosti za pridobivanje sredstev za preživljanje in za pridobitev pogojev za prejemanje pokojnine zelo različne, resda bolj ali manj ugodne, pa vendar takšne, da zagotavljajo socialno varnost tudi za pozneje. Sodišče mora tudi, ko ugotavlja ali ima zakonec, ki zahteva preživnino, sredstva za življenje, skrbno analizirati vse možnosti, ki jih lahko prinaša nepremično premoženje. Seveda pa je potrebno, in to prvenstveno, dognati, kaj je prineslo dejstvo, da sta zakonska zveza in s tem skupno življenje prenehala, v ekonomskem pogledu.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - začasna odredba
Predlog za izdajo začasne odredbe po 11. členu ZLPP, vložen 30.3.1993, je pravočasen. Z začasno odredbo se lahko kumulativno prepove razpolaganje in lastninjenje poslovnega prostora.
Ugotovljena dejstva, ki se nanašajo na stopnjo tožnikovih telesnih bolečin, omogočajo ob upoštevanju v reviziji neizpodbijane pravnomočne odločitve o obsegu druge nepremoženjske škode, ki jo je tožnik prestal in jo še prestaja, pravno sklepanje, da je ugotovljeno škodo mogoče uvrstiti v rang izjemnih, katastrofalnih primerov. Ti pa narekujejo znatno denarno zadoščenje, da bi bila dosežena primerna satisfakcija.
pravica do objave odgovora in popravka - obveznost objave odgovora - zavrnitev objave odgovora
Zapis o prikazu neke lastnosti glede na lastna razumevanja je lahko le mnenje ali komentar, dokler ne vsebuje konkretnih obvestil in podatkov. Postopek po določbi 9. in 14. člena ZJG je omejen na izpodbijanje konkretnih navedb in informacij.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Podatki o stopnji invalidnosti po predpisih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kakšne zavarovalnice ali kakšne druge institucije, pa tudi ne-odstotna ocenitev zmanjšanja življenjske aktivnosti, niso nujni za razsojanje o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, so pa lahko sodišču v pomoč.
pravna sredstva - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - zaslišanje strank
Če v dopolnitvi postopka pri organu druge stopnje po 1. odstavku 242. člena ZUP pritožnik, ki pri organu prve stopnje ni bil zaslišan, ne navaja novot, ki bi utegnile vplivati na drugačno odločitev o stvari, takšna kršitev pravil postopka ni bistvena.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe brez naknadnega roka - učinki razdrte pogodbe
Za razsojo zadeve je odločilno, če je imel tožnik zakonit razlog za odstop od pogodbe in kakšne obveznosti ima v primeru razdrte pogodbe tožena stranka. Ob upoštevanju dogovorjene obveznosti tožene stranke, da bo izplačala kredit v čimkrajšem roku in tožnikovega ravnanja, ki je po petnajstih plačanih mesečnih obrokih nekajkrat ustno in pisno zahteval odobritev kredita, sta nižji sodišči upravičeno šteli, da tožena stranka svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila in da je tožnik pustil toženi stranki primeren dodatni rok za izpolnitev, ko je odstopil od pogodbe po skoraj petnajstih mesecih od sklenitve pogodbe. Posledica takega ravnanja strank je, da je pogodba razdrta (126. člen v zvezi s 1.odst. 125. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Kot je poudarilo sodišče prve stopnje, pa je bilo tudi iz ravnanja tožene stranke očitno, da svoje obveznosti ne namerava izpolniti tako, kot se je dogovorila, kar je razlog za odstop od pogodbe tudi po 127. členu ZOR. Po 132. členu ZOR ima stranka, ki je izpolnila pogodbo, pa je ta razdrta, pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Stranka, ki vrača denar, mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo.
Ukrepa oblikovanja drobnoprodajnih cen kruha tržni inšpektor ne more opreti na določbe 70. in 73. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št24/90, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88), 5. člen zakona o cenah (Ur.l. RS, št. 1/91-I) in uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha (Ur.l. RS, št. 34/93). Navedeni predpisi tržnega inšpektorja ne pooblaščajo, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju ureja izrecno le 7. člen zakona o tržni inšpekciji, ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da vloži ovadbo ali predlog za uvedbo postopka o prekršku.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti v točkah
Pravica do revizije se zagotovi z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi. Tožeča stranka v tožbi sicer ni označila vrednosti spornega predmeta, kasneje pa je na poziv sodišča to vrednost opredelila v točkah. Ker takšne označbe vrednosti spornega predmeta ZPP ne pozna, je sodišče samo še pred začetkom obravnavanja tako označeno vrednost opredelilo z zneskom 9.000,00 SIT. Do začetka obravnavanja glavne stvari (3. odstavek 40. člena ZPP) tudi tožena stranka v znesku 9.000,00 SIT označeni vrednosti spornega predmeta ni ugovarjala.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe brez naknadnega roka - učinki razdrte pogodbe - začasna odredba - nedopustnost revizije in obnove postopka
Ob upoštevanju dogovorjene obveznosti tožene stranke, da bo izplačala kredit v čimkrajšem roku, in tožnikovega ravnanja, ko je po preteku šestih mesecev vsak mesec brezuspešno zahteval odobritev kredita, sta sodišči prve in druge stopnje upravičeno šteli, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila in da je tožnik pustil toženi stranki primeren dodatni rok za izpolnitev, ko je odstopil od pogodbe po 12 mesecih od sklenitve pogodbe. Posledica takega ravnanja strank je, da je pogodba razdrta (126. čl. v zvezi s 1. odst. 125. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
prodajna pogodba - sestavine prodajne pogodbe - prodaja tuje stvari - odgovornost za pravne napake - sankcije za pravne napake
Tudi če gre za pravno napako, samo zaradi tega pogodbe ni mogoče razdreti. Tudi prodaja tuje stvari zavezuje (460. člen ZOR). Kupec, ki ni vedel, da je stvar tuja in tega tudi ni bil dolžan vedeti, lahko razdre pogodbo le takrat, če ne more doseči njenega namena. Če je prodajalec pripravljen pravno napako odpraviti (510. člen ZOR), kupec tega ne more storiti.
Pravila za dodeljevanje zemljišč so za komasacije, začete pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/86) določena v 88. in 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79 in 11/81).
ZZad člen 57, 62.ZUP člen 49, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 68, 125, 125/2.
lastninjenje - lastninjenje zadružnega premoženja
Zadružne organizacije oz. zadruge iz 1. in 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje - pasivna legitimacija - občina - republika
Po 2. odst. 145. čl. ZIKS je pravno odločilno za določitev zavezanca dejstvo, kdo je premoženje prevzel v upravljanje.
V sistemu, ko je prišlo do podržavljenja, sta bili funkciji upravljalca in lastnika pogosto ločeni.
Ljudski odbori so po splošnem zakonu o ljudskih odborih (Ur.l. FLRJ, št. 49/49) pravico upravljati s splošnim ljudskim premoženjem lokalnega pomena, ga uporabljati in z njim razpolagati ob pogojih in v mejah, določenih z zakonom (17. člen).
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - če je imetnik solastnik prazne stanovanjske hiše - načelo enakosti pred zakonom
Načelo enakosti pred zakonom po 14. členu ustave RS v zvezi s 128. členom SZ pomeni, da morajo sodišča zahtevke na sklenitev kupoprodajne pogodbe zavrniti vedno tedaj, ko ugotovijo, da obstoji kateri od uveljavljanih pogojev iz navedenega člena SZ.
Dejstvo, da poleg tožnika tudi drugi delavci tožene stranke niso izpolnjevali pogojev za nakup stanovanja, pa jim je tožena stranka stanovanje vendarle prodala, v navedeno načelo ne posega.
ZZad člen 57, 62.ZUP člen 49, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 68, 125, 125/2.
lastninjenje - lastninjenje zadružnega premoženja
Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odst. 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.
Pod pogojem "zdravljenje" v 13. členu ZT ni mišljeno kakršnokoli zdravljenje, ampak le tako, za katero je z vidika narave bolezni potrebno, da tujec kot pacient preživi določen krajši čas v Sloveniji.