ZZad člen 57.ZUP člen 49, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 68, 125, 125/2.
lastninjenje - lastninjenje zadružnega premoženja
Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - delitev zapuščine - dedni dogovor
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave (primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, z dne 21. in 22.12.1983 - Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. II/83, str. 31).
ZIP člen 187, 187/1, 187/3.ZOR člen 294. ZTLR člen 81. ZPP (1977) člen 129, 129/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodni penali - nedenarna obveznost - sklep o motenju posesti
Sodni penali se lahko določijo tudi za izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravnomočnem sklepu sodišča izdanem v postopku zaradi motenja posesti.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje sklenjeno za določen čas v nasprotju z zakonom
Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas je odločilnega pomena dejstvo, da je delodajalec prejel kapitalizirano denarno nadomestilo za zavarovanca, ki mu je na podlagi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - člen 93 - prenehalo pri prejšnjem delodajalcu delovno razmerje, in s tem sprejel zakonsko obveznost iz 28. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da sklene z delavcem delovno razmerje za nedoločen čas. Kajti smisel in namen dodelitve sredstev po 28. členu oziroma prej veljavnem 27.b členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delodajalcu, je zagotovitev trajne zaposlitve brezposelnemu delavcu. Neizpolnitev zakonskih obveznosti, je sankcionirana z določilom 1. odstavka 18. člena zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje pravno domnevo, da se delovno razmerje, sklenjeno v nasprotju z zakonom za določen čas, šteje kot delovno razmerje za nedoločen čas - torej v skladu z resnično naravo delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišči prve in druge stopnje sta potrdili sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje, ker je zanemaril svoje delovne obveznosti. Revizijsko sodišče je ugodilo reviziji tožnika. Pogoj za izrek tega ukrepa po pravilniku pa je, da bi delavec s svojim ravnanjem lahko ogrozil svoje ali tuje življenje in zdravje ali bi lahko povzročil materialno škodo. Te okoliščine niso bile raziskane, čeprav spadajo v opis kršitve ter iz odločb ni razvidno, kako bi lahko prišlo do omenjenih posledic. Nepravilno je bilo uporabljeno materialno pravo.
ZTPDR člen 55, 61, 61/4. ZDR (1990) člen 4. SKPG člen 19. KPDZD člen 41, 42. ZPP (1977) člen 386, 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - odpoved delovnega razmerja - disciplinski postopek
Sodišče druge stopnje je odločitev oprlo na 19. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG), kar je kršitev materialnega prava, ker je glede na splošne določbe SKPG in kolektivnih pogodb panog (tudi kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, KPDZD), pri odločanju predvsem uporabiti določbe panožnih kolektivnih pogodb in le podrejeno SKPG. Vendar pa je kljub temu odločitev sodišča druge stopnje, da disciplinski postopek ni bil pravilno izveden, pravilna, ker je postopek po 19. členu SKPG smiselno enako urejen kot v 41. členu KPDZD.
V normah delovnega prava so točno določeni organi, ki odločajo o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij. Prenos pravice odločanja je dovoljen le takrat, ko je tako v normi izrecno določeno. Ni torej dopustno prenesti pooblastila za odločanje na pooblaščenca, pravnega zastopnika.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delavec lahko postane trajni presežek na delovnem mestu na katero je razporejen. Trajni presežek ne more postati v drugi organizaciji, v katero je bil začasno razporejen. Potrjeni sta bili določbi sodišča prve in druge stopnje, na podlagi katerih sta bila razveljavljena sklepa o trajnem presežku. Postopek lahko vodijo le organi organizacije v kateri je delavec v delovnem razmerju.
V upravnem sporu zaradi izvršitve ukrepa urbanističnega inšpektorja ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve o dovolitvi priglašenih del.
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po SZ
V sporu, ki se je začel po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ; tožba je bila vložena 30.6.1992), se toženca sklicujeta na upravičenja glede nadaljnje uporabe spornega stanovanja po bivšem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Od teh upravičenj pa je po SZ lahko odvisna le morebitna pravica tožene stranke do sklenitve najemne pogodbe po SZ. Spori o najemni pogodbi po SZ pa so premoženjski spori.
privatizacija stanovanj - odpravnina za izpraznitev stanovanja
Pravica do odpravnine po 126. čl. stanovanjskega zakona je vezana na izpraznitev stanovanja v dveh letih po uveljavitvi zakona. Razlogi za izgubo te pravice so določeni v 1. odst. 148. čl. in so podani, če je imetniku stanovanjske pravice mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov. Če se imetnik stanovanjske pravice sam izseli in izroči stanovanje stanodajalcu v roku iz 1. odst. 126. čl. stanovanjskega zakona, s tem gotovo niso podane niti okoliščine po 19. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, niti okoliščine po 1. odst. 148. čl. stanovanjskega zakona v zvezi z ustreznimi določbami zakona o stanovanjskih razmerjih. Izpraznitev stanovanja z izročitvijo stanodajalcu je pogoj za uveljavljanje pravice do odpravnine, zato ne more biti hkrati ovira za priznanje te pravice. Taka razlaga zakona bi bila v nasprotju z njegovim jasno izraženim namenom in bi onemogočila uporabo 126. člena.
Vsi drugi razlogi, kot so državljanstvo, izselitev v drugo državo in prenehanje delovnega razmerja, sami po sebi ne vplivajo na izgubo pravice do odpravnine. Prejšnja stanovanjska pravica in sedanja najemna pravica nista vezani na državljanstvo.
Komasacijsko območje se določi z odločbo o uvedbi komasacije, zato v postopku nove razdelitve zemljišč ni mogoče več uspešno uveljavljati ugovorov o vključitvi zemljišč v komasacijski sklad.
obnova postopka - obnova postopka v carinski zadevi - predhodni postopek preizkusa predloga za obnovo postopka
V predhodnem postopku preizkusa predloga za obnovo postopka ne gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, temveč za preizkus, ali je predlagan nov dokaz tak kvalificiran dokaz, da bi v obnovi carinskega postopka pripeljal do drugačne odločbe, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku (3. odstavek 256. člena ZUP).
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - dogovorjene lastnosti - prodaja zaletenega avtomobila
S pomembnimi lastnostmi stvari, ki niso očitne, mora prodajalec kupca seznaniti, kadar je verjetno, da jih kupec ne pričakuje. Pri skoraj novem avtomobilu dobrega izgleda je mogoče predpostavljati nekaramboliranost. Vendar pa v obravnavani stvari to ni odločilno, kajti tožnik je na vprašanje dobil izrečen odgovor in torej ne gre za molče, ampak za izrečno dogovorjene lastnosti avtomobila (3. tč. 479. čl. ZOR) Ker teh lastnosti avtomobil nima, je podana stvarna napaka, za katero toženka kot prodajalka odgovarja.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
Da bi privatizacija lahko zajela čim večji krog stanovanj, je zakonodajalec med upravičence za odkup uvrstil tudi ožje družinske člane. Imetniku stanovanjske pravice pa je dal prednost pri uveljavljanju pravice do odkupa. Ta določba ne varuje koristi zavezanca, pač pa imetnika nasproti drugim upravičencem. Med njimi gre za razmerje, ki je podobno razmerju med predkupnimi upravičenci. Prvi lahko pravico do odkupa uveljavlja imetnik. Če je ne uveljavlja sam, jo lahko ožji družinski član. Zanj pa veljajo pogoji, ki morajo obstajati zato, da je stanovanje sploh podvrženo privatizaciji, to je, da je zasedeno. Ni pa pomembno v tem primeru, ali imetnik izpolnjuje še kakšne druge pogoje, ki jih zahtevajo drugi predpisi. Mednje sodijo tudi pogoji za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah. Te pogoje mora izpolnjevati tedaj, če sam kupuje stanovanje. Če pa stanovanje kupuje ožji družinski član, mora te pogoje izpolnjevati on. Zato dejstvo, da imetnik stanovanjske pravice ni državljan Republike Slovenije, pomeni le to, da sam stanovanja ne more kupiti, ne pa tudi, da tega ne more storiti njegov ožji družinski član.