ZPP (1977) člen 232, 354, 354/1, 385, 385/1, 385/1-2.UZITUL člen 9. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - revizijski razlog - vojaško stanovanje
Očitana kršitev 232. čl. ZPP ni revizijski razlog: uveljavljana relativna bistvena kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje (arg. a contrario 2. tč. 1. odst. 385. čl. ZPP).
Pri presoji je bilo revizijsko sodišče tako vezano na bistveno dejansko ugotovitev in sicer, da je bilo sporno stanovanje dodeljeno prvi toženi stranki z odločbo poveljstva garnizije Maribor z dne 27.8.1991 in ne že pred osamosvojitvijo RS, kot je to zatrjevala tožena stranka. Ker takrat Poveljstvo garnizije Maribor ni bilo več upravičeno razpolagati s stanovanji iz stanovanjskega fonda bivše JLA (prim. 9. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS), sta odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (50. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih v zvezi z 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona).
UZITUL člen 9, 9/1, 9/2, 9/3. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije točka 1, 1/3. ZSR člen 6, 18, 19.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - nezakonita vselitev (zamenjava) - pridobljene pravice - status uporabnika
Po osamosvojitvi RS poveljstvo garnizije bivše JLA ni bilo več upravičeno razpolagati z vojaškimi stanovanji.
Toženka kot uporabnica prejšnjega stanovanja, ki je bilo "zamenjano" za dve manjši stanovanji, zaradi pridobljenih pravic (prim. 6. čl., 18. čl., 19. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona) ne more priti v slabši položaj. Ali drugače, zaradi kasnejše nezakonite dodelitve drugega stanovanja ji pravica do uporabe stanovanja na prejšnjem stanovanju ni prenehala, temveč je v prejšnjem obsegu obstajala še naprej. Ob tem je potrebno poudariti še, da toženkina morebitna možnost vselitve v sedanje (manjše) stanovanje njenih staršev ne njim ne njej ne bi nudila tistega stanovanjskega standarda, ki so ga uživali pred spornimi preselitvami (prim. toženkine trditve).
sklenitev najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - višina najemnine
Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi ji dajala varstvo pred izpraznitvenim zahtevkom stanovanjska pogodba iz leta 1982. Stanovanjski zakon res ni razveljavil prejšnjih stanovanjskih pogodb, vendar je stanovanjska najemna razmerja uredil povsem na novo, drugače kot so bila urejena razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih. Zato je določil šestmesečni rok za uskladitev stanovanjske pogodbe z določbami zakona (156. čl. stanovanjskega zakona). Ta določba zavezuje lastnika in najemnika, da v šestmesečnem roku prenovita stanovanjsko pogodbo v najemno. S tem preneha pravni režim po prejšnjem zakonu. Pravice in obveznosti lastnikov in najemnikov, oziroma prejšnjih imetnikov pravice uporabe, se morajo prilagoditi določbam novega zakona. Če torej po preteku roka 156. čl. stanovanjskega zakona uporabnik nima najemne pogodbe iz razlogov, ki so na njegovi strani, ga zadenejo posledice po 58. čl. tega zakona, kar pomeni, da uporablja stanovanje nezakonito in lahko lastnik od njega zahteva izpraznitev stanovanja.
Dovoljeno postavljanje turističnih prikolic je vezano na status zemljišča (organizirano taborjenje, camp, funkcionalno zemljišče stanovanjskih hiš) in ne na prebivališče lastnika zemljišča, zato z odločbo o odstranitvi turistične prikolice, postavljene izven z odlokom opredeljenih zemljišč, ni kršeno načelo enakopravnosti pred zakonom.
Ugotavljanje lastništva poslovnega prostora ni predhodno vprašanje, zaradi česar je potrebno prekiniti upravni postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja do meritorne rešitve sodnega postopka o delitvi dediščine.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica neodplačno razpolagala z nepremičnim premoženjem, ki je obsegalo več kot 9 ha, od obdarjenca (občine) pa od pričakovanega (finančna pomoč pri preživljanju, oprostitev pri plačilu davkov) ni prejela praktično prav ničesar (le davčno oprostitev za eno leto in še to le za premoženje, ki ga je podarila). Zaradi navedenega je potrebno razjasniti vprašanja, ali da so predstavniki oblasti darovalki ob sklenitvi darilne pogodbe dejstva, da finančne pomoči ne bo in da bo davčna oprostitev le minimalna, zamolčali.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - smrt starša
Sodišče prve in druge stopnje sta po oceni izvedenih dokazov ugotovili, da je pokojni M. P. sicer hodil pravilno po levi strani ceste, vendar pa se zaradi visoke stopnje alkoholiziranosti ni gibal vzporedno z robom ceste. Hodil je cik-cak, motorno vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti, pa ga je zadelo v trenutku, ko je bil izven meterskega območja ob robu ceste. Iz ugotovitev nadalje tudi izhaja, da je bila pokojnikova hoja nestabilna, posledica take hoje pa je tudi bila, da je pokojnega M. P. tik pred trčenjem z motornim vozilom usmerilo poševno proti sredini cestišča, kar je bil tudi eden od vzrokov za to, da je do prometne nezgode prišlo. Materialnopravno je pravilna tudi odločitev pritožbenega sodišča glede višine prisojene odškodnine. Pritožbeno sodišče je odškodnino individualiziralo in pri tem upoštevalo vse okoliščine, ki so za prisojo denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo zaradi smrti roditelja, pravnoodločilne. Pri tem niso zanemarljive ugotovitve, da je bil pokojni M. P. precej vdan alkoholu, da otrokoma niti preživninske obveznosti ni redno izpolnjeval in da jima tudi sicer ni bil v posebno pomoč, kar se je brez dvoma tudi odražalo ob prizadetosti obeh otrok ob očetovi smrti.
Oceno o tujčevi nagnjenosti k izvrševanju kaznivih dejanj in prekrškov ni mogoče graditi na dogodkih, v katerih so bili kazenski postopki ustavljeni. Relevantni so le podatki v pravnomočnih obsodbah, ki še niso izbrisane iz kazenske evidence.
komasacija - izvršitev odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada
Odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je izvršena s tem, da upravni organ komasacijske udeležence seznani z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. S tem, ko so dodeljena zemljišča pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so nastopili posest in imajo od tedaj dalje posestno varstvo nasproti prejšnjim lastnikom zemljišča.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posli, sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače - grožnja - resnično privoljenje
Za presojo sile ali grožnje je potrebno presoditi vse okoliščine (subjektivne in objektivne), ki so po splošnih pravilih civilnega prava potrebne za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena s pravno upoštevno silo ali grožnjo (pravno pravilo par. 870 ODZ, vsebinsko povzeto v 60. členu ZOR). Določba 5. člena ZDen ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa. Zato je potrebno v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve, ki je v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, ne bi sprejel. Še posebej to velja v primerih, ko upravičenec izrecno pove, da ni šlo sicer za nobeno direktno grožnjo ali fizično silo, temveč za pritisk, ki bo imel premoženjske posledice.
Ker za ugotovitev državljanstva ni pristojno MNZ, tožena stranka ni bila dolžna razčiščevati, ali tožnica prvotni zahtevek za pridobitev državljanstva z redno naturalizacijo umika oz. spreminja in zahteva ugotovitev državljanstva. Stranka lahko spremeni zahtevek na prvi stopnji do odločitve le, če je za odločanje o spremenjenem zahtevku pristojen isti organ.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - pogoji za določitev preživnine
Za pravilno uporabo 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89 - preč. b.) je pomembno tako stanje v času razveze zakonske zveze, kakor tudi stanje, ki ga že v času razveze znane okoliščine napovedujejo.
Pravno pomembno je, ali bo tožnica glede na svojo starost tudi v bodoče imela ali bila sposobna pridobiti toliko sredstev, da se bo lahko preživela. Morebitna slaba prognoza njene sedanje preskrbljenosti v bodoče bi lahko bila podlaga za tim. simbolično preživnino.
neutemeljeno odvzeta prostost - povrnitev gmotne škode - odškodnina za izgubo na zaslužku v času prestajanja zaporne kazni
Glede na ugotovljeni potek tožnikovega šolanja in ob upoštevanju njegovih kasnejših zaposlitev šteje revizijsko sodišče za pravilno odločitev sodišč prve in druge stopnje, da se pri ugotavljanju tožnikove izgube na osebnem dohodku upošteva povprečna plača oseb z visoko šolsko izobrazbo v Sloveniji. Spričo vseh navedenih okoliščin na tožnikovo pravico do odškodnine za materialno škodo ne more vplivati dejstvo, da tožnik ob nastopu kazni ni bil zaposlen.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - sklenitev najemne pogodbe - smrt imetnika stanovanjske pravice
Če imetnik stanovanjske pravice umre pred uveljavitvijo zahteve za odkup stanovanja, stanodajalec proda stanovanje tistemu, ki v stanovanju ostane. Če ožji družinski člani v času smrti v stanovanju ne prebivajo, pomeni, da se s smrtjo imetnika stanovanje izprazni, da torej ni več zasedeno.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - aktivno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ker predpostavlja določba 5. čl. ZDen aktivno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je pripravilo lastnika k sklenitvi pogodbe, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da v konkretnem primeru takega ravnanja ni bilo in da zato ni zakonskih pogojev za vrnitev premoženja. Predlagatelja se v reviziji ne moreta uspešno sklicevati na okoliščine, da je bila menjalna pogodba sklenjena v času, ko je zaradi veljavnih predpisov lastnikom grozil odvzem premoženja, in da so bili zaradi sklenjene pogodbe delno vrednostno prikrajšani. Zakon o denacionalizaciji ne določa, da bi zaradi takih okoliščin bivši lastniki lahko zahtevali vrnitev premoženja, odtujenega s pogodbo.
sklenitev pogodbe - podlaga - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - napake volje - navidezna pogodba - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - ničnost - zavezanec za davek od dobička s prodajo nepremičnin
V tej zadevi nastopa kot tožeča stranka Republika Slovenija, ki je bila prikrajšana za neplačani davek. Zato je treba presoditi, če naj ima ravnanje toženih strank posledice le na upravnopravnem področju, ali pa gre za tako hud poseg v javni interes, da morajo biti posledice tudi na civilnopravnem področju v obliki neveljavnosti pravnega posla. Revizijsko sodišče zaključuje, da v konkretnem primeru glede na vse okoliščine ni pogojev za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe zaradi nedopustne pravne podlage po 52.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Edina nedovoljena posledica ravnanja tožencev je neplačani davek. Ta posledica je odpravljiva na upravnopravnem področju. Sankcija ničnosti pri darilni pogodbi ne zagotavlja odprave škodljivega ravnanja tožencev.