prometni davek - osebni avtomobil - kombinirano vozilo kot oprema - mnenje urada za standardizacijo in meroslovje
Tožena stranka v izpodbijani odločbi s sklicevanjem na mnenje Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju Urad) ugotavlja, da je uvoženi avtomobil uvrščen kot limuzina med osebna vozila in ne med kombinirana vozila, toda tega mnenja ni bilo v upravnem spisu in ga tožena stranka tudi na poziv sodišča ni naknadno predložila. Zato sodišče ne more preizkusiti te odločilne ugotovitve. Poleg tega tožena stranka tudi ni presodila pritožbenih ugovorov o uvrstitvi uvoženega avtomobila med osebne avtomobile z ozirom na zatrjevano uvrstitev enakih doma prodanih vozil med kombinirana vozila.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva ali novi dokazi
I.Za uspeh s predlogom za obnovo iz 9. t. 421. čl. ZPP je potrebno navesti takšna dejstva, ki so obstajala v času sojenja v prejšnjem postopku, pa zanje ne predlagatelj ne sodišče nista vedela.
II.Nestrinjanje z dokazno oceno v prejšnjem postopku, ki se je končal s pravnomočno zavrnitvijo rentnega zahtevka, pa ni obnovitveni razlog.
Ob naknadnem obračunu carine zaradi neizpolnitve prevzete obveznosti izvoza po 5. členu odloka v zvezi s 50. členom CZ ni mogoče uveljavljati znižane carinske stopnje na drugi dejanski in pravni podlagi, saj mora uvoznik vse oprostitvene olajšave uveljavljati že ob uvozu.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je tožnikova hči sodnica na sodišču, ki naj bi zadevo obravnavalo na prvi stopnji, njen mož pa je sodnik sodišča, ki naj bi zadevo obravnavalo na drugi stopnji, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - vrnitev premoženja ZPIZ Slovenije
247. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92) ne določa, da so za dolžnost vrnitve neodplačano prenešenega premoženja pravno relevantni samo prenosi premoženja, do katerih je prišlo z akti državnih organov. To pomeni, da pogodbenega prenosa, utemeljenega na katerem od predpisov, navedenih v 247. členu tega zakona, zakon kot podlago za dolžnost vrnitve ne izključuje.
V konkretnem primeru je edina nedovoljena posledica ravnanja tožencev, da ni bil plačan davek. To posledico je treba odpraviti na upravnopravnem področju. Sankcija ničnosti pri darilni pogodbi in eventuelno tudi pri prodajni pogodbi (če bi bila tudi ta navidezna) ne zagotavlja odprave škodljive posledice. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da glede na vse navedene okoliščine ni pogojev za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe iz razlogov po 52. in 53.čl. ZOR z vsemi posledicami, ki jih ima za stranke in tretje osebe. Zahtevek, kdo je pravi prodajalec po kupoprodajni pogodbi z dne 18.3.1992, ni utemeljen že iz razloga, ker pomeni poseg v pogodbeno razmerje, katerega udeleženec ni stranka v tem postopku.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - če ima imetnik v lasti prazno stanovanjsko hišo
Tožena stranka bi imetniku stanovanjske pravice oziroma tožnici kot družinskemu članu morala prodati stanovanje le tedaj, če ne bi bilo zakonitih razlogov, zaradi katerih je prodajo lahko odklonila. Ta zakoniti razlog je bil v dejstvu, da se je imetnik stanovanjske pravice odselil v novo hišo.
Ob odklonitvi prodaje stanovanja po določbi 2. odst. 148. čl. SZ zaradi gradnje in vselitve v novo stanovanjsko hišo se uporaba določb 60. čl. ZSR nanaša na vse uporabnike stanovanja.
revizija - obseg izpodbijanja v reviziji - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizija je izredno pravno sredstvo, s katero se izpodbija drugostopna pravnomočna sodna odločba (1. odstavek 382. člena ZPP). To pomeni, da lahko toženka v reviziji napada le tisti del odločitve, s katerim na drugi stopnji ni uspela. Toženka pa v pritožbi odločitve, s katero je sodišče omejilo odločanje na čas do polnoletnosti hčerke, sploh ni izpodbijala. Ker je ni, je izgubila pravico do tega ugovora v revizijskem postopku.
glavna obravnava - zaslišanje obtoženca - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane
Če sodišče prve stopnje obsojencu po vrnitvi v sodno dvorano ni prebralo zapisnika o zaslišanju soobsojenca, je sicer ravnalo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost sodne odločbe, saj soobsojenec na tej glavni obravnavi ni spremenil svojega zagovora, temveč se je zagovarjal kot na glavni obravnavi dne 24.6.1993, s takim zagovorom pa je bil obsojenec tedaj tudi seznanjen.
lastninjenje - določitev deležev zadrug pri lastninjenju podjetja
Kmetje lahko pravico do udeležbe pri lastninjenju podjetij v smislu 57. člena zakona o zadrugah uresničijo pravico novoustanovljene zadruge (2. alinea 1. odstavka 57. člena), v katero so vključeni s svojo mlekarsko dejavnostjo ob lastninjenju, ne glede na to, da so to pravico "ustvarili" v drugi zadrugi (tisti, ki je s podjetjem poslovno sodelovala v obdobju 1986-1990) in ne glede na to, da so z drugimi dejavnostmi vključeni tudi v drugih zadrugah. Njihove količine oddanega mleka je zato pri ugotavljanju deležev posameznih zadrug upoštevati pri zadrugi, v katero so vključeni ob lastninjenju.
ZRPPN člen 13, 14, 26, 26/2.ZSZ člen 10, 13, 15, 16, 17, 24, 51, 64, 71.
odločba o razlastitvi - odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi
Kolikor bi na zemljiščih tožeče stranke prenehala lastninska pravica s pravnomočno odločbo, izdano na podlagi ZR in bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 26. člena tega zakona, bi tožeča stranka imela pravno podlago za odpravo pravnomočne razlastitvene odločbe. Ker pa pravna podlaga v konkretnem primeru ni bil ZR, ampak ZPLPDP (ZNKG) - (Ur.l. SRS, št. 19/76), torej drug zakon, ki zaradi načina prenehanja lastninske pravice take možnosti ne predvideva, je odločitev tožene stranke zakonita (zavrnitev pritožbe zoper sklep prvostopnega organa o zavržbi zahtevka tožeče stranke).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - denacionalizacija po 67. členu zakona o zadrugah
Zaradi zavarovanja zakonskega roka za vložitev zahteve po 67. členu zakona o zadrugah, se sklep upravnega organa, ki se je izrekel za nepristojnega za obravnavo te zahteve, po 4. odstavku 66. člena ZUP, odpravi, ker je že po njegovi izdaji Državni zbor sprejel obvezno razlago 67. člena zakona o zadrugah glede pristojnosti.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode - vpliv prejšnje telesne okvare
Dejstvo, da oškodovanec svojega prejšnjega bolezenskega stanja ni občutil in se ne trdi, da bi se to samo ob sebi slabšalo, šele prizadejana poškodba pa je povzročila opazne težave, ni razlog za prisojo nižje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Ni podana pravna podlaga za vračanje arondiranih zemljišč v postopku denacionalizacije po 29. točki 1. odstavka 3. člena ZDen, če je bil pred izdajo arondacijske odločbe, med arondanti in upravičenci do arondacije veljavno sklenjen pravni posel, ki je nastal na podlagi proste volje strank.
ZPZ člen 16, 17. ZUS (1977) člen 8, 26, 30, 30/1-3.
sprememba imena politične stranke - pristojnost - postopek
Politični stranki nista aktivno legitimirani za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru, ko je tožena stranka (Ministrstvo za pravosodje) med upravnim sporom zaradi svojega molka (8. člen ZUS) s svojo odločbo zavrgla tožbo prizadete stranke (posameznika), saj je s tem odločila o pritožbi prizadete stranke zaradi molka prvostopnega organa in ne o pritožbi političnih strank (tožečih strank), ki pritožbe nista vložili.
pravica do uporabe stanovanja - pravica lastnika stanovanja do vselitve in proste razpolage s stanovanjem - drugo primerno stanovanje
Po 155. čl. SZ ni nujno, da tožnik kot lastnik stanovanja oz. stanovanjske hiše v pravdi proti tistemu, ki ima pravico uporabe, in proti tistemu, ki je dolžan priskrbeti drugo primerno stanovanje, le-tega ponudi že v tej pravdi.
Dolžnost, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne pomeni, da mora toženec, ki se sklicuje na ničnost pogodbe, ničnost posebej uveljavljati s formalno postavljenim zahtevkom o samostojni tožbi (čl. 187/1 ZPP), v incidenčni ugotovitveni tožbi (187/3) ali v nasprotni ugotovitveni tožbi (189/1), če naj bi s tem svojim ugovorom uspel.
Spričo kumulativne narave objektivnega in subjektivnih elementov oderuške pogodbe ni potrebno, da se v primeru, ko se ugotovi, da ni podan eden izmed njih, ugotavlja še (ne)obstoj drugih.