Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 11, 12.
rudarska pravica - način določanja plačila za rudarsko pravico
Tožeča stranka, ki je podpisala koncesijsko pogodbo, je bila seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije. Zato je tožena stranka utemeljeno izdala odločbo o odmeri rudarske sanacnine, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmeri rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca.
Bančna garancija, ki jo je tožeča stranka predložila kot garancijo iz naslova zagotavljanja sredstev za sanacijo pridobivalnega prostora, ni več veljavna, kar pomeni, da je imela toženka utemeljen razlog za izdajo odločbe, saj drugačna vrsta zagotavljanja sredstev za sanacijo kot z bančno garancijo ali z nakazilom denarnih sredstev na račun EKO sklada v Uredbi ni predvidena.
Neutemeljeno je zatrjevanje kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov po 7. členu ZJN-3 in načela enakosti, ki ga določa 12. člen ZJZP. Kolikor bi tožena stranka obravnavala prijavitelje različno, bi to pomenilo kršitev načela enakosti, kot tudi neenako obravnavati kandidatov, ki so v bistveno različnem pravnem ali dejanskem položaju. V obravnavanem primeru pa so za vse prijavitelje, tudi za tožnika, veljali enaki pogoji in merila oziroma je bila zagotovljena enakopravna obravnava prijaviteljev Javnega razpisa. Tožnik pa tudi ni izkazal zatrjevanih kršitev oziroma kršitev u stvarjanja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
koncesija - podelitev koncesij - odločba o podelitvi koncesije - uredba Vlade
Sodišče ugotavlja, da 199. člen ZV-1 vlade ne pooblašča, da določi drugačne pogoje za pridobitev koncesije brez javnega razpisa, kot jih določa zakon. Glede na predhodne navedbe pa Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 tistega, kar iz zakona ne izhaja, niti ne more določiti.
Glede na navedeno določbe prvega odstavka 2. člena Uredbe , po kateri je pogoj za pridobitev koncesije brez javnega razpisa izkazovanje zakonite posesti objektov vodnjaka za črpanje vode iz vodnega vira za stekleničenje in proizvodnjo pijač, ki je bila v zadevi uporabljena kot podlaga za zavrnitev vloge za izdajo vodnega dovoljenja, nezakonita in je v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti (načelo exceptio illegalis).
ZZDej člen 42. ZUP člen 274, 274/1, 274/1-1, 276, 276/2, 277, 277/1.
podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - ortodontsko zdravljenje - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Postopek podelitve koncesije na področju zdravstvene dejavnosti je treba izvesti skladno z določbami ZJZP na podlagi javnega razpisa, razen če poseben zakon ne določa drugače.
Izpodbijana odločitev, odprava odločbe po nadzorstveni pravici, temelji na razlogu iz 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP. Ker je sodišče presodilo, da je zobna in čeljustna ortopedija specialistična zobozdravstvena dejavnost in je zato za podelitev koncesije pristojna tožena stranka (Ministrstvo za zdravje), je bila po presoji sodišča podana tako dejanska, kot pravna podlaga za uporabo izrednega pravnega sredstva, pri čemur je sodišče upoštevalo tudi, da je bila izpodbijana odločba izdana v roku iz prvega odstavka 277. člena ZUP.
Tožena stranka je na podlagi analize ugotovila, da bančna garancija, ki jo je tožeča stranka predložila kot garancijo iz naslova finančnih sredstev sanacnin, ne zadošča za kritje takšnih stroškov, saj ni več veljavna, kar pomeni, da je imela utemeljen in stvaren razlog izdati odločbo, saj drugačna vrsta zagotavljanja sredstev za sanacijo kot z bančno garancijo ali nakazilom denarnih sredstev plačanih na račun Eko sklada, v skladu z Uredbo o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo, ni predvidena. Glede na to, da je bančna garancija iztekla že v letu 2011 in ni bila podaljšana ali predložena nova, je tako bil edini zakoniti način, da je tožena stranka izdala odločbo glede načina zagotavljanja sredstev za sanacijo z denarnimi sredstvi, plačanih preko Eko sklada.
ZGJS člen 44, 44/1, 44/1-1. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Borovnica (2012) člen 43.
Tožeča stranka se je ob sklenitvi koncesijske pogodbe zavezala, da bo do 6. 12. 2013 zagotovila izgradnjo sistema oskrbe s toplotno energijo pod pogoji, ki so ji bili takrat znani in je nanje s podpisom koncesijske pogodbe tudi pristala. Sodišče zato zavrača tožbene očitke, da tožeča stranka ni mogla pridobiti gradbenega dovoljenja za izgradnjo kotlovnice in deponije ter posledično začeti izvajati koncesije izključno in edino zaradi ravnanj toženke in njenega nezakonitega posega v prostorski akt - Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika. Tožeča stranka bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje pod pogoji, kot so bili določeni ob sklenitvi koncesijske pogodbe, a tega ni storila. Koncesijska pogodba se namreč ni spremenila in je tožečo stranko zavezovala v nespremenjeni vsebini od njene sklenitve dalje. Lokacija kotlovnice in deponije je bila torej znana v trenutku objave razpisne dokumentacije, ob podelitvi koncesije in ob sklenitvi koncesijske pogodbe in se kasneje ni spreminjala.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja določila javnega razpisa oz. razpisne dokumentacije. Sklicevanje na dele razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o ponudbi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o izbiri, zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Obrazložitev izpodbijane odločbe je torej pomanjkljiva in pavšalna, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso podkrepljeni z materialnimi določili zakona in jih ni mogoče preizkusiti.
Ministrstvo ni postopalo pravilno, ko je zgolj iz razloga, ker gre za območje, za katerega je razpisna koncesija B, brez da bi sploh presojalo za kakšen primer v obravnavani zadevi gre, tožnikovo vlogo zavrglo kot nepopolno (že) iz razloga, ker ji niso bila preložena dokazila, določena za koncesije B.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - obrazložitev odločbe - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - obrazložitev upravnega akta
Po sodni praksi mora organ, ki podeljuje koncesijo, v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej. V obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi konkretni razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi s ponudbami drugih ponudnikov. Le s takšno obrazložitvijo je neizbranim ponudnikom zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo. Ker v izpodbijano odločbi občinska uprava ni navedla razlogov za prejeto število točk po posameznih merilih, izpodbijana odločitev ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati tudi razloge za odločitev.
Tožeča stranka je imela vsaj šest let možnost predložiti novo bančno garancijo, ki bi zagotavljala način sredstev za sanacijo, pa tega ni storila, kljub določilom iz koncesijske pogodbe in Uredbe o rudarski sanacnini in sredstvih za sanacijo. Glede na to, da je tožeča stranka koncesijsko pogodbo podpisala, je bila tudi seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije, zaradi česar je tožena stranka utemeljeno izdala predmetno odločbo, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmerili rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca, kar je v danem primeru tudi storila.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - javna služba - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - prepoved diskriminacije - sedež ponudnika
Merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima sedeža matičnega podjetja oziroma izpostave na območju občine, dobi nižje število točk v primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Ta zahteva je vsebovana v 12. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki izrecno prepoveduje t.i. krajevno diskriminacijo ponudnikov, kamor nedvomno sodi tudi diskriminacija glede na sedež oziroma izpostavo ponudnika.
koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka - prepoved retroaktivnosti - načelo zaupanja
S predlagano ureditvijo v sedmem odstavku 41. člena ZZDej-K se ne posega v načelo prepovedi retroaktivnosti, prav tako se ne posega v načelo zaupanja v pravo, saj se ponudniku, ki je v postopku podelitve koncesije, njegov položaj ne poslabšuje arbitrarno, zahteva po ustavitvi postopkov in ponovni začetek postopkov podelitve koncesije po postopku in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pa je utemeljena v prevladujočem javnem interesu in je nujna za izpolnitev cilja predlagane zakonske ureditve, in sicer transparentnega dodeljevanja koncesij pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.
koncesija - odvzem koncesije - odprava pomanjkljivosti - načelo pravne enakosti - zdravstvena dejavnost - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Če pomanjkljivosti v poslovanju koncesionarja (zaradi njihove narave ali posebnih okoliščin) objektivno ni mogoče odpraviti, to pomeni, da je v takem primeru določbe prvega in drugega odstavka 44. člena ZZDej treba razlagati v pomenu, da že sama ugotovljena pomanjkljivost (ki je po koncesijski pogodbi razlog za odvzem koncesije) zadostuje za odvzem, ne da bi bilo poprej treba koncesionarju določiti rok za odpravo pomanjkljivosti, in mu izreči sankcijo šele v primeru, če v odrejenem roku v skladu s pozivom koncendenta ne bi ravnal. Določbi prvega in drugega odstavka 44. člena ZZDej namreč vsebujeta pravno pravilo, ki ni oblikovano striktno, pač pa relativno določljivo, pri čemer je merilo ravnanja enako v okoliščinah, ki so si v bistvenem podobne, različno pa v okoliščinah, ki se od prvih bistveno razločujejo (načelo pravne enakosti).
ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 146, 146/1, 260, 260/9. ZV-1 člen 138, 199.
koncesija - pogoji za podelitev koncesije - uredba Vlade RS o koncesiji za odvzem podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač - obnova postopka - stranski udeleženec
Po stališču sodišča bi morala rabo vode izkazati tožeča stranka in ne zadošča izkazana raba vode subjekta, ki je tožeči stranki nepremičnino z vrtino prodala.
Upravni organ, ki odloča v obnovljenem postopku, ni vezan na svojo predhodno dokazno oceno.
ZUP člen 279, 279/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZDU-1 člen 34a, 64. ZLS člen 88a.
lekarniška dejavnost - akt poslovanja - molk organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt po ZUS1 - ničnost - pristojnost
Aktov poslovanja ni mogoče šteti za „upravne odločbe“, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava.
Akti poslovanja sicer morajo temeljiti na zakonu, niso pa predmet nadzora pristojnih ministrstev, saj ne gre niti za upravne odločbe (posamične akte) niti za splošne akte, ki so taksativno našteti. To pomeni, da za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper take akte (akte poslovanja) toženka ni pristojna in torej ni bila dolžna odločiti o tožničinem predlogu za izrek predmetnih aktov za nična.
ZRud-1 člen 2, 2-3.2.1,34, 34/1, 34/2, 35, 43. ZUS-1 člen 2, 2/1, 3, 5, 5/4, 28, 28/3.
molk organa - rudarska pravica - izkoriščanje mineralne surovine - koncesijski akt - koncesija - upravni akt - predpis - predpis, ki ureja posamično razmerje
Postopek na podlagi vloge za pridobitev rudarske pravice brez javnega razpisa je treba obravnavati kot postopek za izdajo upravnega akta v smislu četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZZDej-K člen 42, 42/4, 44b, 44e, 44j. ZJZP člen 3, 13, 26, 26/1, 58, 58/3, 60. ZUP člen 9, 146.
zdravstvena dejavnost - koncesija - subsidiarna uporaba zakona - kršitev pravil postopka
ZJZP je sistemski zakon, v katerem so vsebovane splošne določbe o koncesijah za izvajanje gospodarske oziroma druge javne službe oziroma dejavnosti, za urejanje razmerij javno-zasebnega partnerstva. Ta zakon se uporablja tudi za koncesijska razmerja po prvi alineji 26. člena ZJZP, njegova uporaba pa je v razmerju do specialnih zakonov po 3. členu ZJZP subsidiarna, kar pomeni, da se določbe uporabijo le v primeru, če posebni zakon istovrstnih vprašanj ne ureja drugače. Ta posebni zakon pa je (bil) v teh primerih ZZDej oziroma je sedaj (po enakem principu) ZZDej-K, torej se ZJZP uporablja le za vprašanja, ki v ZZDej-K niso posebej urejena.
Eno izmed temeljnih načel javnih razpisov (na vseh področjih), je transparentnost, zato tega načela ni možno izključiti na področjih podelitve koncesij v zdravstveni dejavnosti, četudi ni izrecno predpisano, še posebej ne s podzakonskim aktom, kot je koncesijski akt. Vzpostavitev transparentnega sistema je bilo tudi eno izmed vodil k sprejetju ZZDej-K, načelo transparentnosti pa določa tudi 13. člen ZJZP. Ker torej organ ni predvidel in tudi ne izvedel javnega odpiranja ponudb, je s tem kršil pravila postopka.
Ne samo, da je organ pri svoji odločitvi uporabil še dodatna merila in kriterije, ki jih javni razpis ni določal, pred sprejemom odločitve je nedvomno ugotavljal tudi dejansko stanje, ko je ocenjeval prijavljene programe in tudi na tej podlagi sprejel svojo odločitev, zato je (tudi s tem) kršil pravila postopka.
Na podlagi določb ZZdrS se lahko licenca podeli le zdravniku, torej fizični osebi, zato mora nato ta fizična oseba tudi urejati podaljšanje licence. Zakon posebej predpisuje pogoj, brez katerega koncesije ni mogoče opravljati (t. j. licenca), torej koncesije brez tega pogoja ni mogoče opravljati, zato jo je dopustno odvzeti za nazaj (retroaktivno), torej od dne, ko ta pogoj več ni izpolnjen.
koncesije - podelitev koncesij - izbira koncesionarja - merila za izbor najugodnejšega ponudnika
Sodišče se strinja s toženko, da je imela podlago za to, da je merila za izbiro najugodnejšega kandidata določila v javnem razpisu, v dvanajsti alineji prvega odstavka 48. člena ZJZP.
Tožnica uveljavlja, da koncesnina po določbah Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina spada med t. i. nadzorovane stroške, ki se preko omrežnine prevalijo na končnega odjemalca in so zato z vidika operaterja nevtralen strošek, povišujejo pa omrežnino, kar naj bi bilo v nasprotju z javnim interesom. Po presoji sodišča s tem v bistvu uveljavlja neprimernost te kategorije za merilo izbire koncesionarja za izvajanje lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, ne izkazuje pa s tem tudi nezakonitosti tega merila. ZGJS v deveti alineji 33. člena koncedentu daje izrecno pooblastilo, da v koncesijskem aktu opredeli način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za izvrševanje gospodarske javne službe oziroma varščine. Gre torej za zakonsko kategorijo.
ZJZP člen 59, 59/1, 59/2, 59/3. ZZDej člen 5, 5/1.
koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka po objavi javnega razpisa - pravica javnega partnerja do neizbire - presoja utemeljenosti razlogov za ustavitev postopka
ZJZP kot pravilo postavlja izhodišče, da javni partner ni zavezan izbrati izvajalca javno-zasebnega partnerstva in tako določa njegovo avtonomijo, ali bo javno-zasebno partnerstvo sklenil ali ne. Sam postopek javnega razpisa ne pomeni zavezujoče ponudbe ali pridobitve pravice kandidata, ki bi se lahko uveljavljala na podlagi tožbenih zahtevkov ali drugih pravnih sredstev. Javno zasebno-partnerstvo je sklenjeno šele s sklenitvijo ustrezne pogodbe (68. člen ZJZP), do tedaj pa za zasebnega partnerja ne nastopijo upravičenja, ki bi javnega partnerja lahko prisilila v oblikovanje javno-zasebnega partnerstva.
Odločitev o tem, ali se bo za izvajanje neke konkretne zdravstvene storitve, ki jo mora zagotavljati občina, sploh podeljevala koncesija ali pa se bo ta storitev zagotavljala v obliki javnega zavoda, pa je v pristojnosti občine; po prvem odstavku 5. člena ZZDej namreč mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, in za to raven gre v obravnavanem primeru, določa in zagotavlja občina.