koncesija - javni poziv - podelitev začasne koncesije - skrajšani ugotovitveni postopek - napaka pri navedbi datuma rojstva delavca
V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotovila, da delavca z imenom in priimkom in datumom rojstva, kot ga je v prijavi navedla tožeča stranka, ni v uradni evidenci zaposlenih oseb. Tožena stranka ni mogla vedeti, da je šlo za pomoto pri navedbi datuma rojstva, saj prijava delavca ZZZS zahtevi za podelitev koncesije ni bila priložena, ampak jo je tožeča stranka priložila šele skupaj s tožbo. Šele, če bi bile toženi stranki pred sprejemom odločitve lahko znane okoliščine, ki bi kazale na očitno pomoto v podatkih, bi imel organ dolžnost, da pozove stranko, da potrdi pravilnost podatkov.
koncesija - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije - nadomestitev koncesijskega akta
Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-B je treba z vodnim dovoljenjem, izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, zagotoviti, da se izvajanje vodne pravice dotedanjega koncesionarja zaradi izdaje tega dovoljenja ne bo v ničemer spremenilo. Edina izjema je določitev ekološko sprejemljivega pretoka, vendar tudi ta zgolj v primeru, če še ni bil določen. Ta zakonska ureditev torej že v izhodišču ne more pomeniti pravne podlage za izdajo odločbe, s katero bi bile dotedanjemu koncesionarju naložene nove obveznosti, torej obveznosti, ki ne izhajajo iz koncesijskega akta in pogodbe.
ZZDej člen 5, 5/1, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/2, 44/3.
koncesija - odvzem koncesije - pomanjkljivosti pri opravljanju dejavnosti - odprava pomanjkljivosti - načelo sorazmernosti - patronaža in nega na domu
S pogodbo o koncesiji koncendent in koncesionar uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo. Med elementi tega razmerja, ki jih „predvsem“ mora pogodba o koncesiji podrobno določiti, ni pogojev za odvzem koncesije, ampak je zakonodajalec predpisal, da „kadar se ugotovi, da koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji, mu koncendent določi rok za odpravo pomanjkljivosti“.
Vsaka - tudi morebiti zgolj administrativna pomanjkljivost, ne glede na morebitne posledice za uporabnike storitev, kakovost storitev in zakonitost opravljanja dejavnosti - ne more biti avtomatično razlog za odvzem koncesije.
Tožena stranka bi morala pred odvzemom koncesije tožečo stranko opozoriti in ji naložiti določena postopkovna ravnanja, v skladu z naravo in potrebami nemotenega opravljanja paliativne dejavnosti. O tem, kako naj tožeča stranka ravna v situaciji, ko zaradi specifičnih obremenitev izvajalcev koncesijske dejavnosti prihaja do zaposlitvenih sprememb med nosilci koncesijske dejavnosti, zato da bi ta dejavnost potekala nemoteno in na isti kakovostni ravni ter zakonito ne glede na dinamiko očitno pogostih zaposlitvenih sprememb.
ZGD-1 člen 75. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 24a.
Podjetnik se registrira z vpisom v poslovni register Slovenije pri Ajpes, pri čemer ob vpisu v register dobi matično številko, ki je njegova enolična identifikacijska številka, s katero se izkazuje v pravnem prometu. Vpise podjetnika v poslovni register odreja ZGD-1 predvsem njegov drugi del v 71. do 75. členu. V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZGD-1 lahko prijavo za izbris iz poslovnega registra Ajpesu predloži le podjetnik sam ali oseba, ki jo je podjetnik za ta namen posebej pooblastil. Kot izhaja iz podatkov v spisu in čemer tožnik tudi ne nasprotuje, je bil tožnikov izbris iz poslovnega registra Slovenije opravljen v skladu z omenjenimi določili, kar posledično pomeni, da je podjetnik z 31. 12. 2015 prenehal opravljati dejavnost. Čim pa je tako, je tudi po mnenju sodišča zaradi prenehanja koncesionarja prenehala tudi koncesijska pogodba, posledično pa tudi koncesijsko razmerje med tožnikom in toženo stranko.
Podaljšanje koncesije lahko zahteva le obstoječi koncesionar posameznega dimnikarskega območja, da sta bili koncesijski pogodbi sklenjeni s podjetnikom, ki je imel matično številko …, ki pa je bil 31. 12. 2015 izbrisan iz poslovnega registra, na kar je bil dne 5. 1. 2016 vpisan nov poslovni subjekt oziroma podjetnik z istim nazivom, vendar z drugo matično številko …. Pravilno je ugotovljeno, da izbris poslovnega subjekta oziroma podjetnika iz poslovnega registra pomeni prenehanje koncesionarja, zato zahteve za podaljšanje koncesije za obe dimnikarski območji ni vložila upravičena oseba.
ZV-1 člen 139, 141, 199a. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-6.
koncesija - odločba o podelitvi koncesije - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - začasna odredba
V obravnavani zadevi gre za tožbo, ki je vložena zoper odločbo, s katero je toženka pozitivno odločila o podelitvi koncesije in določila rok za sklenitev koncesijske pogodbe. Ta odločba je bila izdana na tožničino vlogo (pobudo) in je v celoti sledila tožničini volji, izraženi v njeni vlogi. Sklenitev pogodbe je torej uresničitev upravičenja, ki izvira iz pozitivne odločbe o podelitvi koncesije. Zato izpodbijana odločba v tem delu ne določa obveznosti tožnice, temveč zgolj rok za uresničenje upravičenja, ki ga je tožnica pridobila iz same odločbe (sklenitev koncesijske pogodbe).
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265. ZŽNPO člen 32.
žičniške naprave - obnova postopka - rok za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka 8. 5. 2015 (kar med strankama ni sporno) in glede na obveznost glede vsebine predloga za obnovo določene v 265. ZUP zatrjeval, da se je s spornim sklepom seznanil 10. 4. 2015, ko ga je pooblaščenec predlagatelja odvetnik A.A. prejel v elektronski poštni predal. Upravni organ zatrjevanjem tožnika ni sledil iz razlogov, ker je bilo gradivo za sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor javno objavljeno na spletni strani, kot tudi zapisnik seje. Poleg tega pa se je predlagatelj o tem, da je bil izdan sporni sklep o izločitvi žičniških naprav, lahko seznanil z javno objavo na spletni strani AJPES dne 17. 2. 2014, ko je bilo objavljeno otvoritveno poročilo upravitelja in osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče organu pri njegovem stališču, da je tožnik izvedel za izdajo odločbe o izločitvi žičniških naprav z dne 21. 11. 2014, dne 17. 2. 2015, ko sta bila otvoritveno poročilo in osnovni seznam objavljena, ne more slediti. Navedeni dokazili ne vsebujeta dovolj konkretiziranih podatkov, da bi se lahko štelo, da je tožnik zvedel za izdajo spornega akta z objavo otvoritvenega poročila in osnovnega seznama.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - koncesijski akt - v obliki predpisa izdan akt - podelitev vodne pravice - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o koncesiji za rabo termalne vode - koncesijski akt je bila izdana na pobudo tožeče stranke kot obstoječe uporabnice vode, ki je vodo uporabljala brez vodne pravice, podlaga za njeno izdajo pa je prehodna določba 199.a člen ZV-1. Dejstvo, da je izpodbijana Uredba izdana po prehodnih določbah ZV-1, postopka podelitve koncesije ne spreminja. Specialna je le določba o podelitvi koncesije brez javnega razpisa, sicer pa se koncesija podeli v skladu z določbami tega zakona, torej z odločbo o podelitvi koncesije.
Dejstvo, da je tožečo stranko kot osebo iz prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode mogoče identificirati, ne pomeni, da gre za akt, ki ureja posamična razmerja, saj Uredba nima neposrednega učinka na pravni položaj tožeče stranke. Z njo ni odločeno o podelitvi koncesije in o obveznostih tožeče stranke kot koncesionarja, kot se zmotno navaja v tožbi. Uredba je pravna podlaga za izdajo in vsebino posamičnega akta - odločbe o podelitvi koncesije ter za sklenitev koncesijske pogodbe.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - razširitev pridobivalnega prostora
Vsaj od tožnikove spremembe vloge z dne 18. 9. 2013 je jasno, da tožnik uveljavlja izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 34. člena Zrud-1. Ker ni sporno, da tožnik v času odločanja tega pogoja ni izpolnil, saj mu je koncesija za izkoriščanje s potekom koncesijske pogodbe dne 10. 7. 2013 na podlagi 1. točke 57. člena ZRud-1 prenehala, izpolnjevanja kakšnega drugega pogoja iz drugega odstavka 34. člena ZRud-1 pa tudi ne zatrjuje, je odločitev toženke pravilna in zakonita že iz tega razloga.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/7, 68, 69, 69/6, 172a.
koncesija - podelitev koncesije - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - merila za podelitev koncesije
Da bo strokovno telo za vsako obliko podpore raziskovalne dejavnosti posebej razdelilo infrastrukturne programe na vrhunske, kakovostne in manj kakovostne programe, je bilo vnaprej določeno v razpisu in s tem tudi vnaprej poznano prijaviteljem. Posamezne oblike podpore raziskovalne dejavnosti so tudi določene v sedmem odstavku 4. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (definicije).
Iz razloga zmanjšanjih proračunskih sredstev se je toženka pri razdelitvi sredstev oprla na pravilo zgornje tretjine. Določanje načina razdelitve sredstev je v pristojnosti strokovnih teles in ZSA. Posledica pravila o zgornji tretjini ni pomenila oblikovanja različnih meril o uvrstitvi infrastrukturnih programov v financiranje in s tem neenakomernega obravnavanja prijav, ampak sta tako strokovno telo in ZSA s tem pravilom, ob upoštevanju znižanja proračunskih sredstev, sledila nalogi, določeni v 172.a členu zgoraj navedenega Pravilnika.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 53/3, 155, 155/4, 155/4-3. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Način odmere koncesnine je predmet normativnega, ne pa pogodbenega urejanja, kar obenem posledično vodi do zaključka, da ni mogoče slediti trditvi tožeče stranke, da pomeni uporaba sedaj veljavne Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo za določitev višine koncesnine retroaktivno uporabo predpisov.
Sprememba vrednosti točke ne pomeni posega v položaj tožeče stranke do te mere, da bi pomenila izgubo na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče zato meni, da ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je prišlo do posega v njene pričakovane pravice s tem, ko se je koncesnina odmerila po sedaj veljavnih pravilih.
ZIS člen 68, 100. ZUP člen 209, 209/1, 209/2. ZUS-1 člen 2, 2/2.
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - soglasje lokalne skupnosti - akcesorni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akcesorni akt, v konkretnem primeru odklonitev soglasja lokalne skupnosti ter sporočila o tem, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj s tem ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke oziroma njeni pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ga je pa možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari, v konkretnem primeru o zahtevi za dodelitev koncesije. Glede na to, da je bil postopek zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o stvari po umiku tožbe tožeče stranke pravnomočno ustavljen, v zadevi niso podane procesne predpostavke za vodenje upravnega spora zoper akcesorna akta.
ZIS člen 3, 3/3, 53, 81, 92, 92/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
igre na srečo - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - odločanje po prostem preudarku
Ocena tožene stranke, da prirejanje posebnih iger na srečo na isti lokaciji, pri čemer se obseg prirejanja iger na srečo ne bi bistveno spremenil, v večji meri ne bi pripomoglo k zagotavljanju usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti prirejanja iger na srečo v navedeni turistični destinaciji, je pravilna. Dejstvo, da se na navedeni lokaciji že prirejajo posebne igre na srečo v igralnem salonu ne daje nobenega zagotovila, da je na isti lokaciji mogoče prirejati tudi posebne igre na srečo v igralnici, saj gre za drugačen tip koncesije, pri kateri za razliko od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu, število igralnih avtomatov ni omejeno. Pri koncesiji za igralnico gre torej za zahtevnejši tip koncesije, oziroma za zahtevnejšo obliko prirejanja posebnih iger na srečo.
ZRRD člen 38. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 68, 68/7.
koncesija - podelitev koncesije - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - raziskovalni programi
Sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno ocenitev 2. recenzenta pri kriteriju „Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev“ zavrača kot neutemeljene. Ocenjevanje je namreč v izključni pristojnosti recenzenta oziroma OST (v delu, ki temelji na sedmem odstavku 68. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti). Gre za strokovno opravilo, v katerega sodišče v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne sme posegati in zato ti ugovori ne morejo biti premet presoje v upravnem sporu.
Sestavni del skupne ocene je tudi (sporna) ocena obeh recenzentov. Sodišče ugotavlja, da je v spornem primeru tožena stranka skupno oceno v tem delu oblikovala na podlagi upoštevanja ocene drugega recenzenta, ki je program X1-0104 ocenil z 11,5 točkami (na podlagi najslabše ocene recenzenta). Upoštevanje te ocene (in ne povprečja ocen obeh recenzentov ali ocene prvega recenzenta) je tožena stranka utemeljila tudi z lastnim vpogledom v SICRIS bazo. Po presoji sodišča navedenemu načinu ocenjevanja načeloma ni mogoče očitati kršitve pravil, saj le-ta takšno postopanje, torej upoštevanje povprečja ocen recenzentov, najboljšo ali najslabšo oceno recenzentov, dovoljujejo.
ZRud-1 člen 49, 52, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/1, 36. URS člen 15, 74.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - spremenjena vrednost točke - za odločanje relevanten predpis - svobodna gospodarska pobuda
Izpodbijana odločba je bila izdana v skladu z zakonom in podzakonskim aktom, ki sta veljala v času odločanja in ki izključujeta uporabo podzakonskega predpisa, na katerega se sklicuje tožnik.
Tožnik na področju izkoriščanja mineralnih surovin izvršuje pravico do svobodne gospodarske pobude, vendar je ta že po Ustavi omejena ne samo z javno koristjo, ampak Ustava v drugem odstavku 70. člena izrecno določa, da zakon določa pogoje, pod katerimi se sme izkoriščati naravna bogastva. Ker so temeljni okviri določanja odmere koncesnine določeni v zakonu in je povišanje koncesnine v obravnavanem primeru v skladu z zakonom, v konkretnem primeru ne gre za poseg v pričakovano pravico ali svobodno gospodarsko pobudo.
Ponudba tožeče stranke je bila pravilno izločena kot nepopolna oziroma neprimerna, saj ni izpolnjevala pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega razpisa in zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji. V zadevi med strankami namreč niti ni sporno, da je imela tožeča stranka v obdobju enega leta pred objavo javnega razpisa zaposlene le tri delavce in da se predložena dokazila o strokovni usposobljenosti nanašajo na osebo, ki pri tožeči stranki sploh ni zaposlena.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - prenos koncesije - obseg prenosa - mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje - mnenje Ministrstva za zdravje
Odločba o podelitvi koncesije je akt izbire izvajalca in ima naravo upravne odločbe, katere presoja zakonitosti je glede na naravo odločanja v zadevah podelitve koncesije zadržana in praviloma omejena na ugotovitev, ali so bili v postopku upoštevani vsi zakonski pogoji za opravljanje dejavnosti oziroma, ali so bila pridobljena v zakonu zahtevana mnenja. To pomeni, da kljub temu, da se z odločbo o prenosu koncesije (praviloma) ne more prenesti več, kot je bilo določeno v (osnovni) odločbi o koncesiji, določitev več področij osnovne zdravstvene dejavnosti samo po sebi ne predstavlja kršitve zakonitosti odločbe o prenosu koncesije, če so za takšen prenos dejavnosti oziroma prenos področij, za katera je podeljena koncesija, pridobljena (pozitivna) mnenja pristojnih organov in tudi dovoljenje Ministrstva za zdravje. Ta mnenja pa v postopku niso bila pridobljena oziroma so se nanašala samo na področje splošne-družinske medicine, kar pa v spornem primeru predstavlja kršitev pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločitve.
Iz dopisa Finančne uprave RS izhaja, da ima tožeča stranka neplačane obveznosti, prizadeta stranka pa takšnih neplačanih obveznosti nima. Po presoji sodišča ugotovljena ugotovitev zadošča za izločitev ponudbe tožeče stranke.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - ponudba - vsebina ponudbe - poprava računskih napak
Na podlagi četrtega odstavka 54. člena ZJZC oz. četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 je možno računsko napako popraviti tako, da se ponudnika pozove, da da pisno soglasje k popravku očitne računske napake. Zaradi očitne računske napake ponudba tako ni nepopolna in jo je mogoče popraviti.
koncesija - odvzem koncesije - odvzem koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo - razlog za odvzem - neporavnanje koncesijskih dajatev v določenem roku
ZIS v 7. alineji prvega odstavka 72. člena določa, da vlada odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, če ugotovi, da koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi podrobno opisala ta razlog, to je neporavnavanje koncesijske dajatve v določenem roku. Torej so nastopile vse pravno relevantne okoliščine, zaradi katerih je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo.