koncesija - podelitev koncesij - opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na naravo koncesijskega razmerja le-ta determinira obseg upravno sodne presoje odločbe o izbiri koncesionarja. V delu, ki se nanaša na izpolnjevanje razpisnih pogojev, je le-ta podvržena vsem pravilom in standardom presoje upravnega akta. V primeru, če se je koncedent odločil, da izbere izvajalca javne službe, pri tem pa napačno presodil izpolnjevanje pogojev, ki jih mora koncesionar izpolnjevati, bi namreč nezakonito izključil ostale kandidate iz postopka. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi.
igre na srečo - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - načelo zaslišanja
Tožena stranka je analizirala stanje igralništva v Sloveniji in na Krasu, ocenjevala, ali je obstoječa ponudba zadostna in kaj bi pomenila dodatna ponudba ter presojala vplive igralništva na lokalno okolje. Na ta dejstva je tudi oprla svojo odločitev, vendar pa tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe s tem ni seznanila in se ta o njih ni imela možnosti izjaviti.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe - prenos koncesije
Na obstoj pravnega interesa mora sodišče, skladno z določilom 2. odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Vendar v obravnavanem primeru navedena procesna predpostavka ni izpolnjena, zaradi česar v tem primeru upravni spor ni dopusten, saj zakonodajalec ni z določili ZZDej niti kateregakoli drugega veljavnega zakona ni določil sodnega varstva v upravnem sporu v primeru (neizdaje) odločbe o prenosu koncesije, ki je bila podeljena fizični osebi, na drugo (pravno) osebo, za kar gre v konkretnem primeru glede na navedbe tožnika v tožbi in ki jim tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne nasprotuje.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti.
Za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba - izjeme od dostopa
Podatke, ki so javni že po zakonu, opredeljuje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu dostop do določenih podatkov dovoli ne glede na izjeme od načela prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
ZV-1 člen 199, 199/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9.
koncesija - odločba o podelitvi koncesije - uredba Vlade RS o koncesiji za odvzem podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač - obnova upravnega postopka - pravni interes
Odločitev o podelitvi koncesije eni izmed vlagateljic smiselno pomeni hkratno (negativno) odločitev o podelitvi iste pravice drugi, ki po eni strani izgubi pravni interes za odločanje o svoji vlogi, saj je o zahtevani pravici že odločeno, po drugi strani pa se odločitvi niti ne more upreti, saj pravnih sredstev (razen zahteve za obnovo postopka) niti ne more vlagati, ne da bi ji bil pred tem priznan pravni interes oziroma status stranskega udeleženca. Tožničin predlog za obnovo postopka je zato po presoji sodišča že zgolj iz tega razloga utemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep socialnega inšpektorja - stvarna pristojnost socialne inšpekcije - prepoved zagotavljanja socialno varstvene storitve - koncesija - javna služba za pomoč družini na domu - ničnost koncesijske pogodbe - pogoji za ugotovitev ničnosti koncesijske pogodbe
V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, kadar je izpolnjen tudi drugi pogoj iz drugega odstavka 47 d. člena ZSV - torej, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar.
Inšpektor za socialne zadeve je po ZSV pristojen nadzorovati tudi lokalne skupnosti, ki so po drugem odstavku 43. člena ZSV dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu in v ta namen tudi podeliti koncesijo za opravljanje te javne službe. V primeru, ko ugotovi, da se javna služba ne izvaja v skladu s predpisi, sme inšpekcijskemu zavezancu (torej tudi lokalni skupnosti) naložiti inšpekcijske ukrepe, ki so v tretjem odstavku 107. člena ZSV našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da sme inšpektor - z namenom, da se zagotovi odprava ugotovljenih kršitev - lokalni skupnosti naložiti tudi druge ukrepe, ki v zakonu niso izrecno predvideni.
ZSV člen 47c. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe pomoč družini na domu v Občini Radenci člen 7.
javna služba za pomoč družini na domu - podelitev koncesije - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - nejasnost razpisnih meril - cena storitve - primerljivost ponujene cene
Očitna nenatančnost oziroma nejasnost merila ponujene cene storitve na efektivno uro, ki je bilo ključno za izbor najugodnejšega ponudnika, po presoji sodišča ne zagotavlja izbire izvajalca javne službe na pregleden način in po predpisanem postopku, ki mora zagotavljati enako obravnavo vseh ponudnikov in s tem tudi vsebinsko primerljivost oddanih ponudb, kar ni le v interesu ponudnikov samih pač pa tudi javnosti, ki ima interes, da je za koncesionarja javne službe (tako po kriteriju cene kot tudi kvalitete storitev) izbran objektivno gledano najugodnejši ponudnik.
koncesija - javni poziv - podelitev začasne koncesije - skrajšani ugotovitveni postopek - napaka pri navedbi datuma rojstva delavca
V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotovila, da delavca z imenom in priimkom in datumom rojstva, kot ga je v prijavi navedla tožeča stranka, ni v uradni evidenci zaposlenih oseb. Tožena stranka ni mogla vedeti, da je šlo za pomoto pri navedbi datuma rojstva, saj prijava delavca ZZZS zahtevi za podelitev koncesije ni bila priložena, ampak jo je tožeča stranka priložila šele skupaj s tožbo. Šele, če bi bile toženi stranki pred sprejemom odločitve lahko znane okoliščine, ki bi kazale na očitno pomoto v podatkih, bi imel organ dolžnost, da pozove stranko, da potrdi pravilnost podatkov.
koncesija - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije - nadomestitev koncesijskega akta
Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-B je treba z vodnim dovoljenjem, izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, zagotoviti, da se izvajanje vodne pravice dotedanjega koncesionarja zaradi izdaje tega dovoljenja ne bo v ničemer spremenilo. Edina izjema je določitev ekološko sprejemljivega pretoka, vendar tudi ta zgolj v primeru, če še ni bil določen. Ta zakonska ureditev torej že v izhodišču ne more pomeniti pravne podlage za izdajo odločbe, s katero bi bile dotedanjemu koncesionarju naložene nove obveznosti, torej obveznosti, ki ne izhajajo iz koncesijskega akta in pogodbe.
ZZDej člen 5, 5/1, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/2, 44/3.
koncesija - odvzem koncesije - pomanjkljivosti pri opravljanju dejavnosti - odprava pomanjkljivosti - načelo sorazmernosti - patronaža in nega na domu
S pogodbo o koncesiji koncendent in koncesionar uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo. Med elementi tega razmerja, ki jih „predvsem“ mora pogodba o koncesiji podrobno določiti, ni pogojev za odvzem koncesije, ampak je zakonodajalec predpisal, da „kadar se ugotovi, da koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji, mu koncendent določi rok za odpravo pomanjkljivosti“.
Vsaka - tudi morebiti zgolj administrativna pomanjkljivost, ne glede na morebitne posledice za uporabnike storitev, kakovost storitev in zakonitost opravljanja dejavnosti - ne more biti avtomatično razlog za odvzem koncesije.
Tožena stranka bi morala pred odvzemom koncesije tožečo stranko opozoriti in ji naložiti določena postopkovna ravnanja, v skladu z naravo in potrebami nemotenega opravljanja paliativne dejavnosti. O tem, kako naj tožeča stranka ravna v situaciji, ko zaradi specifičnih obremenitev izvajalcev koncesijske dejavnosti prihaja do zaposlitvenih sprememb med nosilci koncesijske dejavnosti, zato da bi ta dejavnost potekala nemoteno in na isti kakovostni ravni ter zakonito ne glede na dinamiko očitno pogostih zaposlitvenih sprememb.
ZGD-1 člen 75. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 24a.
Podjetnik se registrira z vpisom v poslovni register Slovenije pri Ajpes, pri čemer ob vpisu v register dobi matično številko, ki je njegova enolična identifikacijska številka, s katero se izkazuje v pravnem prometu. Vpise podjetnika v poslovni register odreja ZGD-1 predvsem njegov drugi del v 71. do 75. členu. V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZGD-1 lahko prijavo za izbris iz poslovnega registra Ajpesu predloži le podjetnik sam ali oseba, ki jo je podjetnik za ta namen posebej pooblastil. Kot izhaja iz podatkov v spisu in čemer tožnik tudi ne nasprotuje, je bil tožnikov izbris iz poslovnega registra Slovenije opravljen v skladu z omenjenimi določili, kar posledično pomeni, da je podjetnik z 31. 12. 2015 prenehal opravljati dejavnost. Čim pa je tako, je tudi po mnenju sodišča zaradi prenehanja koncesionarja prenehala tudi koncesijska pogodba, posledično pa tudi koncesijsko razmerje med tožnikom in toženo stranko.
Podaljšanje koncesije lahko zahteva le obstoječi koncesionar posameznega dimnikarskega območja, da sta bili koncesijski pogodbi sklenjeni s podjetnikom, ki je imel matično številko …, ki pa je bil 31. 12. 2015 izbrisan iz poslovnega registra, na kar je bil dne 5. 1. 2016 vpisan nov poslovni subjekt oziroma podjetnik z istim nazivom, vendar z drugo matično številko …. Pravilno je ugotovljeno, da izbris poslovnega subjekta oziroma podjetnika iz poslovnega registra pomeni prenehanje koncesionarja, zato zahteve za podaljšanje koncesije za obe dimnikarski območji ni vložila upravičena oseba.
ZV-1 člen 139, 141, 199a. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-6.
koncesija - odločba o podelitvi koncesije - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - začasna odredba
V obravnavani zadevi gre za tožbo, ki je vložena zoper odločbo, s katero je toženka pozitivno odločila o podelitvi koncesije in določila rok za sklenitev koncesijske pogodbe. Ta odločba je bila izdana na tožničino vlogo (pobudo) in je v celoti sledila tožničini volji, izraženi v njeni vlogi. Sklenitev pogodbe je torej uresničitev upravičenja, ki izvira iz pozitivne odločbe o podelitvi koncesije. Zato izpodbijana odločba v tem delu ne določa obveznosti tožnice, temveč zgolj rok za uresničenje upravičenja, ki ga je tožnica pridobila iz same odločbe (sklenitev koncesijske pogodbe).
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265. ZŽNPO člen 32.
žičniške naprave - obnova postopka - rok za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka 8. 5. 2015 (kar med strankama ni sporno) in glede na obveznost glede vsebine predloga za obnovo določene v 265. ZUP zatrjeval, da se je s spornim sklepom seznanil 10. 4. 2015, ko ga je pooblaščenec predlagatelja odvetnik A.A. prejel v elektronski poštni predal. Upravni organ zatrjevanjem tožnika ni sledil iz razlogov, ker je bilo gradivo za sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor javno objavljeno na spletni strani, kot tudi zapisnik seje. Poleg tega pa se je predlagatelj o tem, da je bil izdan sporni sklep o izločitvi žičniških naprav, lahko seznanil z javno objavo na spletni strani AJPES dne 17. 2. 2014, ko je bilo objavljeno otvoritveno poročilo upravitelja in osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče organu pri njegovem stališču, da je tožnik izvedel za izdajo odločbe o izločitvi žičniških naprav z dne 21. 11. 2014, dne 17. 2. 2015, ko sta bila otvoritveno poročilo in osnovni seznam objavljena, ne more slediti. Navedeni dokazili ne vsebujeta dovolj konkretiziranih podatkov, da bi se lahko štelo, da je tožnik zvedel za izdajo spornega akta z objavo otvoritvenega poročila in osnovnega seznama.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - koncesijski akt - v obliki predpisa izdan akt - podelitev vodne pravice - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o koncesiji za rabo termalne vode - koncesijski akt je bila izdana na pobudo tožeče stranke kot obstoječe uporabnice vode, ki je vodo uporabljala brez vodne pravice, podlaga za njeno izdajo pa je prehodna določba 199.a člen ZV-1. Dejstvo, da je izpodbijana Uredba izdana po prehodnih določbah ZV-1, postopka podelitve koncesije ne spreminja. Specialna je le določba o podelitvi koncesije brez javnega razpisa, sicer pa se koncesija podeli v skladu z določbami tega zakona, torej z odločbo o podelitvi koncesije.
Dejstvo, da je tožečo stranko kot osebo iz prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode mogoče identificirati, ne pomeni, da gre za akt, ki ureja posamična razmerja, saj Uredba nima neposrednega učinka na pravni položaj tožeče stranke. Z njo ni odločeno o podelitvi koncesije in o obveznostih tožeče stranke kot koncesionarja, kot se zmotno navaja v tožbi. Uredba je pravna podlaga za izdajo in vsebino posamičnega akta - odločbe o podelitvi koncesije ter za sklenitev koncesijske pogodbe.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - razširitev pridobivalnega prostora
Vsaj od tožnikove spremembe vloge z dne 18. 9. 2013 je jasno, da tožnik uveljavlja izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 34. člena Zrud-1. Ker ni sporno, da tožnik v času odločanja tega pogoja ni izpolnil, saj mu je koncesija za izkoriščanje s potekom koncesijske pogodbe dne 10. 7. 2013 na podlagi 1. točke 57. člena ZRud-1 prenehala, izpolnjevanja kakšnega drugega pogoja iz drugega odstavka 34. člena ZRud-1 pa tudi ne zatrjuje, je odločitev toženke pravilna in zakonita že iz tega razloga.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/7, 68, 69, 69/6, 172a.
koncesija - podelitev koncesije - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - merila za podelitev koncesije
Da bo strokovno telo za vsako obliko podpore raziskovalne dejavnosti posebej razdelilo infrastrukturne programe na vrhunske, kakovostne in manj kakovostne programe, je bilo vnaprej določeno v razpisu in s tem tudi vnaprej poznano prijaviteljem. Posamezne oblike podpore raziskovalne dejavnosti so tudi določene v sedmem odstavku 4. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (definicije).
Iz razloga zmanjšanjih proračunskih sredstev se je toženka pri razdelitvi sredstev oprla na pravilo zgornje tretjine. Določanje načina razdelitve sredstev je v pristojnosti strokovnih teles in ZSA. Posledica pravila o zgornji tretjini ni pomenila oblikovanja različnih meril o uvrstitvi infrastrukturnih programov v financiranje in s tem neenakomernega obravnavanja prijav, ampak sta tako strokovno telo in ZSA s tem pravilom, ob upoštevanju znižanja proračunskih sredstev, sledila nalogi, določeni v 172.a členu zgoraj navedenega Pravilnika.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 53/3, 155, 155/4, 155/4-3. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Način odmere koncesnine je predmet normativnega, ne pa pogodbenega urejanja, kar obenem posledično vodi do zaključka, da ni mogoče slediti trditvi tožeče stranke, da pomeni uporaba sedaj veljavne Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo za določitev višine koncesnine retroaktivno uporabo predpisov.
Sprememba vrednosti točke ne pomeni posega v položaj tožeče stranke do te mere, da bi pomenila izgubo na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče zato meni, da ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je prišlo do posega v njene pričakovane pravice s tem, ko se je koncesnina odmerila po sedaj veljavnih pravilih.
ZIS člen 68, 100. ZUP člen 209, 209/1, 209/2. ZUS-1 člen 2, 2/2.
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - soglasje lokalne skupnosti - akcesorni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akcesorni akt, v konkretnem primeru odklonitev soglasja lokalne skupnosti ter sporočila o tem, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj s tem ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke oziroma njeni pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ga je pa možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari, v konkretnem primeru o zahtevi za dodelitev koncesije. Glede na to, da je bil postopek zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o stvari po umiku tožbe tožeče stranke pravnomočno ustavljen, v zadevi niso podane procesne predpostavke za vodenje upravnega spora zoper akcesorna akta.