podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika
Pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja se lahko podrobneje določijo tudi v javnem razpisu in v koncesijski pogodbi. Zato določitev meril za izbiro koncesionarja v javnem razpisu ni v nasprotju z zakonom.
koncesija - podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
V javnem razpisu je bilo jasno določeno, da bo izbran ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno. Da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, pa med strankama niti ni sporno. Ob kriteriju najnižje ponujene cene sodišče zato pritrjuje toženi stranki, da je bila izbira koncesionarja po pridobitvi popolnih ponudb pravilno opravljena brez opravljenih dodatnih pogajanj.
ZJZP člen 48, 48/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23, 23/11.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - izračun cene storitve
Skupno ceno storitev vseh treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko predstavlja le vsota cen posameznih javnih služb, ki morajo biti izračunane na način, kot ga določa enajsti odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugačen način izračuna cene bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponujenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponujenih cen (načelo enakosti).
ZZDej člen 41, 41/1, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 15.
koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - odvzem koncesije - pogodba o koncesiji - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Prvostopenjski organ je sprejel pravilen zaključek, da so nastopili pogoji za izdajo izpodbijane odločbe o odvzemu koncesije glede na drugi odstavek 44. člena ZZDej, saj tožnik ni ravnal v skladu z izdajo odločbe o koncesiji.
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pogodbo podpisal, saj to ne drži. Tožnik je namreč s pripisom pri 3. členu pogodbe izrazil svoje nestrinjanje s časovnim obdobjem dodelitve koncesije in slednje določilo zato ne izraža njegove prave in svobodne volje. Zato tudi ni mogoče šteti, da je pogodba podpisana in s tem (veljavno) sklenjena, saj morata biti pogodbeni stranki sporazumni o njenih bistvenih sestavinah. Prvostopenjski organ tudi ni kršil temeljnih načel OZ. V obravnavanem primeru gre namreč za oblastveno razmerje med strankama – občino oziroma mestom ter zdravstvenim domom in ne za obligacijsko razmerje med dvema enakovrednima pogodbenima strankama v smislu določb OZ.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 11, 11/1, 13, 15, 15/3, 15/3-1.
koncesija - koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - izpolnjevanje kadrovskih zahtev
Toženka je v izpodbijani odločbi natančno pojasnila izračun števila točk, ob upoštevanju predpisane formule ter pravne podlage in dejanskih podatkov o v prijavi navedenih kadrih glede izobrazbe in delovnih izkušenj, zato sodišče sodi, da ni utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in tako ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka.
ZSV člen 44, 47b, 47c. ZUP člen 214. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje socialnovarstvenih storitev člen 12. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev člen 6.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - merila za izbor - cena storitve - obrazložitev odločbe
Organ, ki podeljuje koncesijo, mora v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oz. merilih za vsakega ponudnika posebej, v obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranimi ponudniki.
Komisija za koncesije mora pri vrednotenju programa dela upoštevati ugotovitve Socialne zbornice Slovenije v mnenju in se do ugotovitev v predlogu podelitve koncesije tudi opredeliti.
Na podlagi splošnega določila javnega razpisa, da znaša obseg storitve predvidoma 120 ur, po presoji sodišča tudi ni mogoče zaključiti, da je koncedent v obravnavani zadevi predvidel višje število efektivnih ur za izvedbo del kot jih določa podzakonski akt.
koncesija - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - odvzem koncesije - načelo zaslišanja stranke - zapisnik
Zapisnik o ustni obravnavi in izjavi strank z dne 20. 6. 2014, ki je del upravnega spisa zadeve, po vsebini ne predstavlja zapisnika o ustni obravnavi. Predloženi zapisnik namreč ne obsega natančnega in kratkega poteka ter vsebine v postopku opravljenega dejanja in danih izjav, saj je v njem navedeno le, kaj je bilo dogovorjeno, ne izhaja pa iz tega zapisnika, da bi bilo tožnici omogočeno, da se seznani s konkretnimi ugotovitvami toženke glede očitanih ji kršitev v zvezi z vodenjem dnevnikov izvajanja pomoči na domu. S predloženim zapisnikom torej toženka ni dokazala, da je tožnici omogočila učinkovito varstvo njenih pravic v tem postopku.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečaj nosilca rudarske pravice - območje pridobivalnega prostora - načelo zaslišanja stranke
V ponovljenem postopku je potrebno v obrazložitvi navesti tudi razloge za odločitev tistega dela izreka odločbe, ki se nanaša na obseg območja pridobivalnega prostora, v primeru če bi tožena stranka menila, da mora biti obseg manjši, kot je bil določen z odločbo iz leta 1980, pa je potrebno pred odločitvijo skladno z 9. členom ZUP dati tožeči stranki možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za ta del odločitve.
rudarska pravica - obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku
V obnovi postopka se upošteva dejansko in pravno stanje, ki je veljalo ob izdaji odločbe, ki je predmet obnove postopka, zaradi česar novega prostorskega akta in naknadno predloženega strokovnega mnenja ni mogoče upoštevati.
Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11. Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela člen 8, 9.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - razpisni pogoji - popolnost vloge - poziv k dopolnitvi vloge
Javni razpis je predvideval naknadno pozivanje k predložiti dokazil glede izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih (ne pa tehničnih) pogojev, in sicer v primeru, ko so se ponudniki sami odločili, da bodo ob oddaji ponudbe podali le izjavo, dokazila pa naknadno po pozivu koncedenta. To je razvidno tako iz javnega razpisa kot tudi iz formulacije na sami izjavi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
Določilo 1. odstavka 62. člena ZRud-1C določa, da se šteje, da je nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, ki jim je bila rudarska pravica za izkoriščanje podaljšana na podlagi ZRud-1B do 31. 12. 2013, pa do dneva uveljavitve tega zakona zoper njih ni začet stečajni postopek, rudarska pravica podaljšana do 31. 12. 2015. Poleg tega se v skladu s 4. odstavkom 62. člena ZRud-1C lahko nosilcem rudarske pravice iz 1. odstavka tega člena, ki so v roku iz 2. odstavka tega člena sklenili dodatek h koncesijski pogodbi, podaljša rudarsko pravico od 1. januarja 2016 do najdlje 31. 12. 2016 tudi brez izpolnjevanja pogojev iz 5. in 8. točke 1. odstavka, 2. in 5. točke 2. odstavka in 3. odstavka 50. člena tega zakona.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni pravni akt - zavrženje tožbe
Izpodbijana določba 2. člena Koncesijskega akta, ki se glasi: „Koncesija iz 1. člena tega sklepa se podeli za dobo 1 leta.“, ne ureja posamičnih razmerij, niti ne posega v pravni položaj tožnice. Prav tako tudi ne gre za upravni akt v smislu določila 2. odstavka 2. člena ZUS-1, pač pa gre za splošni pravni akt, ki ga je tožena stranka izdala na podlagi določil 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. To pomeni, da izpodbijani akt tožene stranke ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/1, 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine, sta po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa, ki ga predpiše vlaga in ne koncesijske pogodbe. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe glede višine vrednosti točke zato ne more temeljiti na vsebini pogodbenega odgovora o tem, čeprav je tak dogovor zapisan v koncesijski pogodbi.
Prehodna določba 3. točke četrtega odstavka 155. člena ZRud-1 določa, da prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona in da se uporablja le do uveljavitve novega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Ta predpis pa je Uredba, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo v 36. členu določila tudi prenehanje uporabe prej veljavne uredbe.
ZRud-1 člen 49, 52, 53, 54, 155, 155/4, 155/4-3. ZRud člen 14, 19.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba - poseg v pričakovane pravice - kršitev svobodne gospodarske pobude
Predmet upravnega spora je odločba, ki jo je upravni organ na podlagi 52. člena ZRud-1 izdal tožniku kot zavezancu za plačevanje rudarske koncesnine.
Določanje načina odmere in povprečne cene na enoto mineralne surovine je po zakonski ureditvi predmet predpisa in ne koncesijske pogodbe. Zato se obveznost upoštevanja koncesijske pogodbe pri izdaji odločbe iz drugega odstavka 52. člena ZRud-1 ne more nanašati na določitev vrednosti točke, ki je element načina odmere koncesnine. Nepravilnosti izdane upravne odločbe glede upoštevane višine vrednosti točke tako ni mogoče utemeljevati z vsebino pogodbenega dogovora o tem, tudi če je ta vsebovan v koncesijski pogodbi.
Tožnik se neutemeljeno zavzema za uporabo določb Uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico, veljavne v času podpisa koncesijske pogodbe, saj ta ni predvidena ne z ZRud-1 ne s sedaj veljavno Uredbo.
Prav tako tožnik ni utemeljil nedopustnega posega v pričakovane pravice. Vsako pričakovanje še ni pričakovana pravica. Iz zakonske ureditve pravica do načina določanja vrednosti točke, za kakršnega se zavzema tožnik, ne izhaja. Spremenljivost vrednosti točke je namreč bila vgrajena v metodologijo odmere plačila za rudarsko pravico že po ZRud in je tudi po ZRud-1. Sprememba vrednosti točke torej ne pomeni posega v tožnikov položaj v takšni meri, da bi pomenila izgubo kakšne na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče tudi ni presojalo utemeljenosti smiselno zatrjevane kršitve svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave z vidika domnevne kršitve pogodbenih določil. Kolikor pa se ti očitki nanašajo zgolj na uporabo Uredbe, sodišče pojasnjuje, da vsaka sprememba predpisov še ne pomeni nedopustnega posega v pravni položaj gospodarskih subjektov. Zgolj dejstvo, da nova ureditev zaradi povečanja vrednosti točke povečuje tožnikovo finančno obveznost in s tem njegove stroške in mu s tem zmanjšuje dobiček, samo po sebi ne utemeljuje nedopustnega posega v tožnikovo svobodno gospodarsko pobudo, ki pomeni predvsem podjetniško svobodo ravnanja. Dejstvo, da je obveznost v tretjem letu prehodnega obdobja višja od obveznosti, izračunane na podlagi prej veljavnih določb, pa sama po sebi tudi ne utemeljuje zatrjevane kršitve ustavnega načela pravne varnosti.
rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - način določanja plačila za rudarsko pravico
Spremenljivost vrednosti točke je bila vgrajena v metodologijo odmere plačila za rudarsko pravico že po ZRud in je tudi po ZRud-1. Sprememba vrednosti točke torej ne predstavlja posega v tožnikov položaj v takšni meri, da bi pomenila izgubo kakšne na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Zato tudi z vidika zakonske ureditve za zatrjevani poseg v tožnikovo pričakovano pravico do odmere koncesnine z upoštevanjem vrednosti točke, ki bi bila določena z „indeksno klavzulo“, ne gre. Morebitno kršitev pogodbenih določil, če tožnik meni, da je do njih prišlo, pa lahko uveljavlja v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.
koncesija - opravljanje pokopališče dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe
Odvzem koncesije in prevzem javne službe v režijo sta različna načina prenehanja koncesijskega razmerja, ki med seboj nista odvisna. Odvzem koncesije tako ni pogoj za prevzem opravljanja gospodarske javne službe v režijo, niti njena posledica. Zato s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo ni mogoče utemeljevati še odvzema koncesije.
koncesija - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - izbira koncesionarja - pokopališka dejavnost
Javni partner po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Če nikogar od prijavljenih ne izbere, izda o tem akt, s katerim konča postopek izbire, kot je v 59. členu ZJZP podrobneje navedeno.
koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - izvajanje koncesije - doba podelitve koncesije
Enoletna doba podelitve koncesije, ki je namenjena začasni formalni ureditvi statusa tožnika kot izvajalca javne službe v zdravstveni dejavnosti in hkrati njegovi prilagoditvi na izvedbo s strani toženke načrtovane spremembe v organizaciji javne zdravstvene službe na primarni ravni, ki tožnika kot izvajalca javne zdravstvene službe ne bi več vključevala (dodelitev koncesije torej ni namenjena zagotovitvi dolgoročnega izvajanja javne zdravstvene službe z „izbranim“ koncesionarjem), šteje za potreben in razumen pogoj za dodelitev koncesije ter javna korist take odločitve pri tem odtehta zasebni interes koncesionarja (da se koncesija podeli za daljše obdobje).