upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni pravni akt - zavrženje tožbe
Izpodbijana določba 2. člena Koncesijskega akta, ki se glasi: „Koncesija iz 1. člena tega sklepa se podeli za dobo 1 leta.“, ne ureja posamičnih razmerij, niti ne posega v pravni položaj tožnice. Prav tako tudi ne gre za upravni akt v smislu določila 2. odstavka 2. člena ZUS-1, pač pa gre za splošni pravni akt, ki ga je tožena stranka izdala na podlagi določil 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. To pomeni, da izpodbijani akt tožene stranke ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/1, 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine, sta po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa, ki ga predpiše vlaga in ne koncesijske pogodbe. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe glede višine vrednosti točke zato ne more temeljiti na vsebini pogodbenega odgovora o tem, čeprav je tak dogovor zapisan v koncesijski pogodbi.
Prehodna določba 3. točke četrtega odstavka 155. člena ZRud-1 določa, da prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona in da se uporablja le do uveljavitve novega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Ta predpis pa je Uredba, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo v 36. členu določila tudi prenehanje uporabe prej veljavne uredbe.
ZRud-1 člen 49, 52, 53, 54, 155, 155/4, 155/4-3. ZRud člen 14, 19.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba - poseg v pričakovane pravice - kršitev svobodne gospodarske pobude
Predmet upravnega spora je odločba, ki jo je upravni organ na podlagi 52. člena ZRud-1 izdal tožniku kot zavezancu za plačevanje rudarske koncesnine.
Določanje načina odmere in povprečne cene na enoto mineralne surovine je po zakonski ureditvi predmet predpisa in ne koncesijske pogodbe. Zato se obveznost upoštevanja koncesijske pogodbe pri izdaji odločbe iz drugega odstavka 52. člena ZRud-1 ne more nanašati na določitev vrednosti točke, ki je element načina odmere koncesnine. Nepravilnosti izdane upravne odločbe glede upoštevane višine vrednosti točke tako ni mogoče utemeljevati z vsebino pogodbenega dogovora o tem, tudi če je ta vsebovan v koncesijski pogodbi.
Tožnik se neutemeljeno zavzema za uporabo določb Uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico, veljavne v času podpisa koncesijske pogodbe, saj ta ni predvidena ne z ZRud-1 ne s sedaj veljavno Uredbo.
Prav tako tožnik ni utemeljil nedopustnega posega v pričakovane pravice. Vsako pričakovanje še ni pričakovana pravica. Iz zakonske ureditve pravica do načina določanja vrednosti točke, za kakršnega se zavzema tožnik, ne izhaja. Spremenljivost vrednosti točke je namreč bila vgrajena v metodologijo odmere plačila za rudarsko pravico že po ZRud in je tudi po ZRud-1. Sprememba vrednosti točke torej ne pomeni posega v tožnikov položaj v takšni meri, da bi pomenila izgubo kakšne na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče tudi ni presojalo utemeljenosti smiselno zatrjevane kršitve svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave z vidika domnevne kršitve pogodbenih določil. Kolikor pa se ti očitki nanašajo zgolj na uporabo Uredbe, sodišče pojasnjuje, da vsaka sprememba predpisov še ne pomeni nedopustnega posega v pravni položaj gospodarskih subjektov. Zgolj dejstvo, da nova ureditev zaradi povečanja vrednosti točke povečuje tožnikovo finančno obveznost in s tem njegove stroške in mu s tem zmanjšuje dobiček, samo po sebi ne utemeljuje nedopustnega posega v tožnikovo svobodno gospodarsko pobudo, ki pomeni predvsem podjetniško svobodo ravnanja. Dejstvo, da je obveznost v tretjem letu prehodnega obdobja višja od obveznosti, izračunane na podlagi prej veljavnih določb, pa sama po sebi tudi ne utemeljuje zatrjevane kršitve ustavnega načela pravne varnosti.
rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - način določanja plačila za rudarsko pravico
Spremenljivost vrednosti točke je bila vgrajena v metodologijo odmere plačila za rudarsko pravico že po ZRud in je tudi po ZRud-1. Sprememba vrednosti točke torej ne predstavlja posega v tožnikov položaj v takšni meri, da bi pomenila izgubo kakšne na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Zato tudi z vidika zakonske ureditve za zatrjevani poseg v tožnikovo pričakovano pravico do odmere koncesnine z upoštevanjem vrednosti točke, ki bi bila določena z „indeksno klavzulo“, ne gre. Morebitno kršitev pogodbenih določil, če tožnik meni, da je do njih prišlo, pa lahko uveljavlja v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.
koncesija - opravljanje pokopališče dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe
Odvzem koncesije in prevzem javne službe v režijo sta različna načina prenehanja koncesijskega razmerja, ki med seboj nista odvisna. Odvzem koncesije tako ni pogoj za prevzem opravljanja gospodarske javne službe v režijo, niti njena posledica. Zato s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo ni mogoče utemeljevati še odvzema koncesije.
koncesija - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - izbira koncesionarja - pokopališka dejavnost
Javni partner po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Če nikogar od prijavljenih ne izbere, izda o tem akt, s katerim konča postopek izbire, kot je v 59. členu ZJZP podrobneje navedeno.
koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - izvajanje koncesije - doba podelitve koncesije
Enoletna doba podelitve koncesije, ki je namenjena začasni formalni ureditvi statusa tožnika kot izvajalca javne službe v zdravstveni dejavnosti in hkrati njegovi prilagoditvi na izvedbo s strani toženke načrtovane spremembe v organizaciji javne zdravstvene službe na primarni ravni, ki tožnika kot izvajalca javne zdravstvene službe ne bi več vključevala (dodelitev koncesije torej ni namenjena zagotovitvi dolgoročnega izvajanja javne zdravstvene službe z „izbranim“ koncesionarjem), šteje za potreben in razumen pogoj za dodelitev koncesije ter javna korist take odločitve pri tem odtehta zasebni interes koncesionarja (da se koncesija podeli za daljše obdobje).
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - zavrženje vloge - pritožba - stvarna pristojnost
Iz relevantnih določb ZRud-1, ki je veljal v času, ko se je začel pritožbeni postopek zoper prvostopenjski sklep z dne 2. 10. 2013, izhaja, da je zoper ta sklep dopustna pritožba, o kateri odloča vlada.
ZRud-1 člen 40, 40/1, 40/1-2. ZUP člen 66, 66/2, 67, 67/2.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - obvezne priloge vloge - nepopolna vloga
Občinska uprava zahtevane izjave ni mogla izdati brez situacijskega načrta pridobivalnega prostora, ki ga je bil dolžan priložiti tožnik. Zato je bila vloga za izdajo potrdila nepopolna, saj ni vsebovala vseh sestavin, ki jih organ potrebuje za izdajo zahtevanega potrdila. Ker tožnik tudi po pozivu organa vloge v postavljenem roku ni dopolnil, je organ ravnal pravilno, ko je vlogo kot nepopolno zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.
V izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, ali je možno vloge tožeče stranke za pridobitev koncesije za vrtino (iz l. 2003, 2004) obravnavati kot vloge po 199. členu ZV-1, iz sklepa pa tudi ni razvidno, ali je o teh vlogah, ki se nanašajo med drugim tudi na sporno vrtino, glede konkretne vrtine RgS – 2/88 že kdaj odločila in je tako postopek že zaključen, ali pa se šteje, da je ta postopek v zvezi z vrtino RgS – 2/88 (ne pa tudi v zvezi z ostalimi vrtinami iz teh vlog) še vedno odprt. To pa so v obravnavani zadevi tako pomembne okoliščine za presojo, ali naj se postopek obnove dovoli ali ne, da je obrazložitev preveč pomanjkljiva, da bi se dalo sklep preizkusiti, saj te okoliščine niso pojasnjene. Ker se zaradi pomanjkljive obrazložitve sklepa ne da preizkusiti, je s tem podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
komunalni odpadki - ravnanje s komunalnimi odpadki - cena storitve - upravna zadeva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločanje o razmerjih, ki se nanašajo na koncesijske pogodbe, ni upravna zadeva, enako pa velja tudi za razmerja, ki so bila vzpostavljena s pogodbo o opravljanju javne gospodarske službe, zato Upravno sodišče RS o tovrstnih sporih ne more odločati v upravnem sporu.
Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje socialnovarstvene storitev Pomoč družini na domu v Občini Apače člen 7.
koncesija za izvajanje socialnovarstvene storitve - podelitev koncesije - izbira koncesionarja - merila za izbor koncesionarja
Organ je svojo oceno, s katero je izbrani koncesionarki po merilu dodelil več točk, v izpodbijani odločbi ustrezno obrazložil. Ustrezno je utemeljil prednosti, ki jih je upošteval pri programu dela izbrane koncesionarke in pomanjkljivost v programu dela tožnika. To pa po mnenju sodišča pomeni, da pri točkovanju po navedenem merilu ni kršil razpisnih meril.
ZSV člen 41b, 42, 42/1, 42/1-4, 47l. ZUS-1 člen 32, 32/2.
koncesija - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - odvzem koncesije - začasna odredba
Tožnica je izkazala, da pretežni del svojih dohodkov pridobiva iz naslova oziroma v zvezi s podeljeno koncesijo za opravljanje javne službe pomoči družini na domu. Izvršitev izpodbijane odločbe – odvzem koncesije tožnici tako predstavlja izgubo posla in posledično prenehanje opravljanja dejavnosti. Navedeno predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Za odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe ni relevantno vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečaj nosilca rudarske pravice - pravnomočnost stečaja
Besedna zveza "pravnomočnost stečaja" iz prve alineje prvega odstavka 60. člena ZRud-1 ne pomeni pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka, pač pa pravnomočnost sklepa o zaključku stečajnega postopka.
ZZDej člen 42. ZJZP člen 42, 58, 58/3. ZUP člen 154, 154/1.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - osnovna zdravstvena dejavnost - zobozdravstvo - javni razpis - razpisni pogoji - dostopnost ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami gibalne oviranosti - ustna obravnava - preverjanje izjav in dokazil
V zvezi z ugovorom, da toženka ne bi smela postavljati pogoja glede dostopnosti ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami oviranosti, sodišče odgovarja, da se tak pogoj sme postaviti iz razloga, ker je treba javno dostopnost javne službe zagotoviti vsem uporabnikom storitev; ne nazadnje se s takšnim pogojem uresničuje tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom.
Sodišče se sicer strinja, da bi moral prvostopenjski organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve. Tudi če bi ustna obravnava bila, tožnica ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede zagotovljenega dostopa tudi za gibalno ovirane osebe.
Glede tožbenega stališča, da bi moral prvostopenjski organ preizkusiti verodostojnost vlog in listinskih dokazov, sodišče meni, da zadostuje, da kandidati podajo ustrezne izjave, in ni mogoče avtomatično izhajati iz predpostavke, da take izjave niso resnične. Če pa katerikoli izmed kandidatov meni, da sokandidat pogojev ne izpolnjuje, mora za to podati obrazloženo trditveno podlago in ustrezne dokazne predloge.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 41.
koncesija - izvajanje dimnikarske službe - stranka v postopku - aktivna legalizacija - zavrženje tožbe
Glede na to tožnik, ki izpodbija odločbo o izbiri koncesionarja z dne 12. 10. 2006, v postopku za izdajo katere ni bil udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, nima procesne legitimacije tožnika (upravičenja sprožiti ta upravni spor). Iz navedenih razlogov tako odločba vlade z dne 12. 10. 2006 ne more biti predmet meritorne odločitve sodišča. Glede na to je moralo sodišče po določbi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zoper odločbo z dne 12. 10. 2006 kot nedovoljeno zavreči.
Za vodenje ponovnega pritožbenega postopka, ker je po dne 7. 5. 2004 uveljavljenem ZVO-1, ki je dimnikarsko službo določil za obvezno državno gospodarsko javno službo varstva okolja, za izbiro koncesionarja postala pristojna vlada. Odločitev v sklepu pa vlada opira na naslednje ugotovitve: da je bil na podlagi določb 41. člena Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom in 187. člena ZVO-1 voden postopek za podelitev prve koncesije za opravljanje dimnikarske službe brez javnega razpisa ter je vlada z odločbo z dne 12. 10. 2006 koncesijo podelila podjetju B. d.o.o., tožnikovo vlogo na javni poziv za priznanje zainteresiranosti pa je s sklepom z dne 11. 1. 2007 zavrgla, pri čemer sta oba upravna akta postala pravnomočna, ter da so se spremenili materialni predpisi - prenehali so veljati občinski predpisi, ki so določali način izvajanja dimnikarske službe kot lokalne javne gospodarske službe, vključno s koncesijskim aktom, zaradi česar na njihovi podlagi ni več mogoče podeljevati koncesije – zato s predmetno vlogo tožnik ne zasleduje več nobene pravne koristi. To pa po oceni vlade predstavlja razlog za zavrženje vloge po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Formalna odločitev vlade v sklepu z dne 19. 9. 2013 je zato pravilna.
Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela člen 8, 9. Pravilnik o standardih in normativih člen 11.
koncesija - podelitev koncesije - opravljanje storitev za trg dela - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnik je ob oddaji ponudbe priložil izjavo o izpolnjevanju prostorskih pogojev. S tem pa še ni izkazal izpolnjevanja tega pogoja, kot to zmotno meni v tožbi, saj mora ponudnik izpolnjevati zahtevane pogoje iz razpisa tudi vsebinsko oziroma materialno (in ne samo formalno). Na drugačno presojo ne more vplivati dejstvo, da v pozivu za dopolnitev vloge, ki ga je tožniku poslala komisija, izrecno ni navedeno, da mora posredovati komisiji dokazila o samem imetništvu računalnikov, saj je pogoj o zadostnem številu računalnikov glede na površino prostorov določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih, ki ga mora ponudnik glede na določbe javnega razpisa pri izpolnjevanju prostorskih pogojih tudi upoštevati. Izpolnjevanja tega pogoja pa tožnik tudi ne more izkazati z navedbo, da ima zahtevane računalnike v svojih osnovnih sredstvih, saj to ni bilo zahtevano med pogoji razpisa, je bilo pa zahtevano izkazovanje stalne opremljenosti prostorov z računalniki, česar pa tožnik ni izkazal.
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - preselitev kraja izvajanja dejavnosti - soglasje lokalne skupnosti - akcesorni akt
ZIS v 68. členu – ta se v tej zadevi, ker gre za pridobitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu, uporablja na podlagi 100. člena ZIS –, predpisuje, da mora vlada pred dodelitvijo koncesije pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju in mnenje sosednjih lokalnih skupnosti.
Iz navedene določbe izhaja, da gre za primer akcesornega odločanja v smislu 209. člena ZUP. Ker torej akcesorni akt – v konkretnem primeru odklonitev soglasja lokalne skupnosti – ni samostojen akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim še ni bilo odločeno o tožnikovi pravici oziroma pravni koristi, ga je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o zahtevi za dodelitev koncesije.
ZZDej člen 5, 5/1, 42. ZJZP člen 53, 53/3, 54, 54/3, 58, 58/3, 64, 64/2. ZUS-1 člen 64, 64/2.
osnovna zdravstvena dejavnost - podelitev koncesije - javno-zasebno partnerstvo - javni razpis - merila za vrednotenje vlog - načelo enakosti pred zakonom - odpiranje vlog - dopolnitev vloge - ustna obravnava - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti akta
Res je sicer, da skladno s prvim odstavkom 5. člena ZZDej mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oziroma mesto, vendar pa tega določila ni možno razlagati tako, da bi lahko toženka brez utemeljenega razloga kot merilo določila, da imajo prednost tisti, ki so čim bližje določenemu naslovu. To bi sicer lahko bil kriterij za ocenjevanje, vendar le, če bi bili za to podani utemeljeni razlogi v javnem interesu. V konkretnem primeru se toženka v tem pogledu sklicuje na ohranjanje znanih lokacij določenih specialistov, s čimer naj bi se zagotavljala dobra informiranost uporabnikov storitev z lokacijami izvajanja dejavnosti. To ne more biti upravičen razlog za to, da se kot merilo določi razdalja do določenega naslova. V tem primeru imajo namreč avtomatično prednost tisti, ki že opravljajo dejavnost na določenem naslovu, s tem pa so ostali kandidati postavljeni v neenakopraven položaj in to ni v skladu s 14. členom Ustave.
V skladu z drugim odstavkom 64. člena ZUS-1 v primeru, če je bil upravni akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov ali pravnih oseb, sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta. Podobno določilo ima tudi ZJZP. V obravnavani zadevi sodišče ocenjuje, da stranka z interesom izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti in ker to dejavnost že opravlja, bi utrpela nesorazmerno škodo, če bi sedaj sodišče odločbo odpravilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zato je sodišče ugotovilo, da je odločba nezakonita.