Glede na določbe ZV-1 za prenehanje koncesije ni pravno pomembno, ali je krivda za nepridobitev uporabnega dovoljenja za malo hidroelektrarno na tožnici ali ne. Bistveno je, da tožnica uporabnega dovoljenja ni pridobila do roka, določene v koncesijski pogodbi.
ZUTD člen 91, 91/4, 92, 92/1. Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11.
koncesija za opravljanje storitev trga dela - podelitev koncesije - pogoji za podelitev koncesije - prostorski pogoj
Dejstvo, da tožnica že na podlagi poziva ni dokazala, da za primer podelitve koncesije razpolaga z ustreznim številom računalnikov iz Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev, je torej potrebno pripisati tožnici sami, ne pa ministrstvu.
Ali in kako bo oddala svojo ponudbo, torej ali samo z izpolnjenimi obrazci, ali pa tudi z predložitvijo ustrezne dokumentacije ob sami prijavi, je bila samostojna odločitev vsakega posameznega prijavitelja. Ima pa tudi v smislu 67. člena ZUP vsak prijavitelj možnost, da na zahtevo organa kakršnokoli nepravilnost v vlogi, v roku 5 delovnih dni odpravi. Gre torej za pravico iz 67. člena ZUP, ki jo posameznim ponudnikom zgolj zato, ker so k prijavi priložili več, kot pa so bili dolžni, ni mogoče odvzeti, še manj trditi, da je zaradi slednjega prišlo do neenakopravnega obravnavanja ostalih ponudnikov.
ZUP člen 66, 66/3. Odlok o koncesijah na področju javnih služb urejanja in čiščenja mestnih ulic, javnih poti in površin za pešce v Občini Postojna člen 21.
javni razpis - koncesija za opravljanje gospodarske javne službe urejanja in čiščenja mestnih ulic - pogoji za opravljanje dejavnosti - nepopolna vloga
Tožnikova prijava na javni razpis ni bila popolna, saj ji ni priložil družbene pogodbe kot dokazila, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, čeprav je bilo to v besedilu javnega razpisa izrecno zahtevano. Tožena stranka je zato prijavo utemeljeno zavrgla, ne da bi ga pozivala k dopolnitvi.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določili 3. in 5. točke 214. člena ZUP. Razlogi izpodbijane odločbe so v bistvenih okoliščinah pomanjkljivi in jih ni mogoče preizkusiti. S tem je prišlo tudi do kršitve pravice tožnika do pravnega sredstva, saj je pravica do pravnega sredstva učinkovita le, če pristojni organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno, ter da izvedene dokaze in v postopku navajanja tožnika tudi konkretno presodi.
ZUTD člen 89, 91, 92. Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela točka 3.1.c, 11.1. ZUP člen 67. ZJZP člen 58.
koncesija - javni razpis - trg dela - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - izpolnjevanje razpisnih pogojev - ustrezno število računalnikov - poziv k predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev
Tožnik na podlagi poziva ni dokazal, da za primer podelitve koncesije razpolaga z ustreznim številom računalnikov. Njegova trditev, da je bil poziv toženke neustrezen, nepopoln in nerazumljiv, ne drži.
Vsak prijavitelj ima možnost, da na zahtevo toženke kakršnokoli nepravilnost v vlogi v roku 5 delovnih dni odpravi. Gre za pravico iz 67. člena ZUP, ki jo posameznim ponudnikom zgolj zato, ker so k prijavi priložili več, kot so bili dolžni, ni mogoče odvzeti, še manj trditi, da je zaradi tega prišlo do neenakopravnega obravnavanja ostalih ponudnikov. Tožbena trditev, da naj bi bili posamezni ponudniki na dopolnitev iste vloge pozvani večkrat, pa iz podatkov spisa ni razvidna.
Ustna obravnava iz tretjega odstavka 58. člena ZJZP je predvidena neposredno pred izdajo odločbe o izbiri stranke. V tožnikovem primeru do takšne situacije sploh ni prišlo, saj je bila njegova vloga zavržena, še preden se je o njej vsebinsko odločalo.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali je tožena stranka tožnici utemeljeno in zakonito odvzela koncesijo za obdobje 6 mesecev od vročitve izpodbijane odločbe za opravljanje veterinarskih dejavnosti. V konkretnem primeru gre za dejavnost javne veterinarske službe in za dolžnost tožnice, da kot vestna in skrbna koncesionarka izvaja zdravljenje z zaposlenimi veterinarji, doktorji veterinarske medicine, navedenimi v predmetni koncesijski pogodbi, da zagotavlja sledljivost veterinarskih zdravil, da vodi vse predpisane evidence, da izvede vse potrebne postopke pred izdajo veterinarskega recepta, da zagotavlja 24-urno neprekinjeno delovanje veterinarske dejavnosti, da imetnikom živali ni prepuščeno, da sami postavljajo diagnoze in opravljajo zdravljenje živali. Gre za občutljivo dejavnost, ki zahteva od koncesionarja hitro ukrepanje v primeru pojava posameznih bolezni živali, zahteva pa tudi zagotavljanje predpisanih bio-varstvenih ukrepov in ukrepov varovanja okolja. Zaradi navedenega je potrebna visoka strokovna usposobljenost veterinarjev in veterinarskih pomočnikov z licenco za samostojno opravljanje veterinarske dejavnosti. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa nesporno izhaja, da pogodbeno koncesionirane veterinarske dejavnosti niso izvajali zgolj veterinarji, navedeni v pogodbi.
prenos koncesije - opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - upravičeni predlagatelj prenosa koncesije - statusno preoblikovanje podjetja
Tožnica v tožbi navaja razloge, zakaj do zatrjevanega prenosa še ni prišlo oz. zaradi katerih samostojna podjetnica A.A. (koncesionarka) še ni predlagala vpisa sprememb v sodni register. Zato ne more biti sporno, da se zahteva za prenos nanaša na koncesijo, katere imetnica je še vedno A.A. Ker do statusnega preoblikovanja še ni prišlo, pa je v tem pogledu neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje oziroma zatrjevanje pravice do prenosa koncesije na podlagi njenega univerzalnega pravnega nasledstva koncesionarke A.A. kot samostojne podjetnice, ki naj bi temeljilo na drugem odstavku 667. člena ZGD-1.
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen niti ni določen. V 1. točki je namreč odločeno, da se pritožbi delno ugodi, da se sklep prvostopenjskega organa odpravi in se v ostalem delu pritožba zavrne. Tako ni jasno razvidno, tudi na podlagi obrazložitve ne, zakaj je drugostopenjski organ sklep organa prve stopnje v celoti odpravil, ko je v nadaljevanju izreka odločil, da se pritožba v preostalem delu zavrne. Iz obrazložitve odločbe pa ni razvidno, v katerem delu je tožeča stranka s pritožbo uspela. Iz 2. točke izreka namreč izhaja, da se izbira izvajalca javno zasebnega partnerstva ne opravi ter da se vlogi A. d.o.o. in B. d.d zavrneta in se postopek ustavi. Tako je 1. točka izreka v nasprotju z 2. točko.
koncesija - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - prikaz točkovanja - obrazložitev odločbe
Četudi prikaz točkovanja vlog ni bil pregledno prikazan v obrazložitvi izpodbijane odločbe, upravni organ zgolj zaradi tega ni storil absolutno bistvene kršitve določb postopka. Na podlagi dokumentacije v spisih zadeve in odgovora tožene stranke na tožbo je namreč mogoče kvalitetno preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve.
Odločba o podelitvi koncesije bi morala biti obrazložena v tolikšni meri, da bi bili iz nje razvidni razlogi dodelitve točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej oziroma razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranima ponudnikoma. Le s takšno obrazložitvijo bi bilo tožeči stranki zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoj - oštevilčenje in parafiranje listin - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ, ki je pristojen za odločanje, ima možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti.
Glede na naravo postopka podeljevanja koncesije vlog v tem postopku ni mogoče enačiti z vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati kot z nerazumljivo ali nepopolno vlogo po 68. členu ZUP. To pomeni, da dejstvo, da gre tudi pri ponudbi v razpisnem postopku za podelitev koncesije za vlogo, ne izključuje pravice koncesionarja, da v javnem razpisu poleg vsebinskih pogojev, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, določi tudi formalne pogoje za vsebinsko obravnavanje vlog.
ZZDej člen 3, 3/2, 4, 4/1, 42, 42/1, 43. ZJZP člen 45, 45/4, 51, 51/2, 59. ZUP člen 177, 237, 237/2.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zobozdravstvo - odločba o izbiri - obseg sodne kontrole - merila za vrednotenje vlog - potrdilo v tujem jeziku
Pri ocenjevanju, kateri izmed kandidatov, ki vsi izpolnjujejo pogoje, je po razpisnih merilih najugodnejši, je upravnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje in je v tem pogledu sodna presoja odločitve o podelitvi koncesije zadržana. Omeji se na presojo morebitne nezakonitosti meril, na presojo spoštovanja ZUP glede celovitosti, zadostne natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov ter presojo izvedbe postopka v skladu z načeli ZJZP.
ZG člen 47. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 7.
koncesija - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pogoji za podelitev koncesije - prednostna pravica - tehnična sredstva
Pogoji v javnem razpisu so določeni z namenom, da se lahko postopek izvede pregledno in da je predmet razpisnega postopka dostopen vsem kandidatom pod enakimi pogoji. Javni razpis pa ne omogoča, da bi se lahko prednostna pravica podelitve koncesije dodelila pogojno, tako da bi upravičenec naknadno zagotovil potrebna tehnična sredstva.
koncesija - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pridobitev prednostne pravice za izkoriščanje gozdov - pogoji za pridobitev koncesije - status kmeta
Dopis, v katerem upravna enota ugotavlja, da tožnik nima statusa kmeta, ne more predstavljati pravne podlage za odločanje, saj se o tem, ali oseba šteje za kmeta, odloča z odločbo.
ZG člen 47, 47/7, 47/8. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 2, 2-3, 5. ZUP člen 144, 144/1, 144/3.
gozd - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pridobitev prednostne pravice za izkoriščanje gozdov - nahajanje kmetije v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je dejansko stanje, ključno za zaključek o neizpolnjevanju pogoja, da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, oprl tudi na podatek, ki mu ga je sporočil Zavod za gozdove Slovenije, ki pa ni podatek, ki bi dopuščal odločanje v skrajšanem ugotovitvenenem postopku in opustitev zaslišanja stranke.
koncesija - prenehanje koncesijskega razmerja - odvzem koncesije - razlogi za odvzem koncesije - načelo zaslišanja stranke - za odločanje pristojen organ
Tožeča stranka bi morala v postopku odvzema koncesije sodelovati, torej bi moralo biti v tem postopku načelo zaslišanja stranke, kot temeljno načelo upravnega postopka (9. člen ZUP), izpeljano zelo dosledno. Po presoji sodišča prvostopenjski organ z listinami priloženega upravnega spisa ni uspel izkazati, da je bila tožeča stranka seznanjena z razpisom ustne obravnave, čeprav je bil razpis le te, glede na to, da gre v obravnavani zadevi za udeležbo strank z nasprotujočimi interesi, obvezen.
Odločitev o odvzemu koncesije je sprejel pristojen organ. Občina namreč mora, ko odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti, voditi postopek po določbah ZUP, kar nadalje pomeni, da pristojnost za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji temelji na določbi drugega odstavka 67. člena ZLS.
koncesija - koncesija za opravljanje storitev institucionalnega varstva - javni razpis - pogoji za koncesionarja - koncesijski akt - krčenje pogojev v javnem razpisu - absolutno bistvena kršitev postopka
Po stališču Ustavnega sodišča RS z javnim razpisom ni mogoče določati pogojev za opravljanje dejavnosti, ki niso določeni s koncesijskim aktom, niti ni mogoče pogojev, ki so s tem aktom določeni, natančneje opredeljevati. Javni razpis namreč ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm.
V obravnavanem primeru je bila koncesija podeljena brez javnega razpisa na podlagi prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač. Ker je bila koncesija podeljena brez javnega razpisa, stranka z interesom v postopku podelitve koncesije ni bila udeležena kot prijavitelj na javni razpis, zato bi morala tožena stranka utemeljenost obnove postopka oziroma izkazani pravni interes utemeljiti še tudi z drugim materialnim predpisom, ki se nanaša na to področje podelitve koncesije, na podlagi katerega bi bilo mogoče preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve. 140. člen ZV-1 sicer določa podelitev koncesije brez javnega razpisa, vendar morata biti izpolnjena dva pogoja: da se koncesija podeli osebi, ki si je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1 in da namerava vodo izkoriščati. Tožena stranka bo zato morala v ponovnem postopku v razlogih odločitve, poleg procesnih razlogov (določb ZUP) in zgoraj navedene Uredbe, navesti še ostale materialne predpise, na podlagi katerih je bila Uredba kot koncesijski akt izdana in posledično tudi koncesijska odločba brez javnega razpisa.
koncesija - opravljanje pokopališke dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe - utemeljitev javnega interesa
Sam sprejem občinskega odloka, s katerim se je spremenila oblika izvajanja gospodarske javne službe, še ne pomeni, da je izkazan javni interes za odvzem koncesije v smislu 44. člena ZGJS. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da tožena stranka ob odločanju ni razpolagala z nobenimi podatki občinske uprave o izvedbi analiz stanja in primerjav podatkov z ostalimi primerljivimi občinami niti ni razpolagala z materiali, ki so bili podlaga za sprejem spremenjenega odloka, zato ugotovitve tožene stranke o obstoju javnega interesa za odvzem koncesije ni mogoče preizkusiti.