ZVO-1 člen 187/, 187/2, 187/7, 188. ZUP člen 221. Uredba o predmetu, načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom 10, 17, 18, 20, 20/1, 20/1-1, 41.
V konkretnem primeru ne obstajajo nobene okoliščine, ki bi terjale izdajo začasne odločbe, saj je postopek za podelitev prve koncesije v teku. V času teka postopka pa je morala oseba, ki ima z občino sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo ali drugo veljavno pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe v skladu z določbo sedmega odstavka 187. člena in sedmim odstavkom 188.člena ZVO-1 izvajati to javno službo do sklenitve nove koncesijske pogodbe na način in v obsegu, kot je določen v predpisu občine in v veljavni koncesijski pogodbi.
postopek podelitve koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti - ustreznost ponudbe - nepravilna ponudba
V postopku pridobitve koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti je ponudba nepravilna, če ponudnik relevantna dejstva prijavi tako, da obstaja dvom, ali jih bo lahko izpolnil.
prenehanje koncesijske pogodbe - ugotovitvena odločba o prenehanju koncesije - neizpolnjevanje obveznosti iz koncesijske pogodbe - razdrtje koncesijske pogodbe - odvzem koncesije - prenehanje učinkovanja pogodbe o podelitvi koncesije
Po 145. členu ZV-1 koncesijska pogodba zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ni razvezana na podlagi zakona, temveč jo koncedent lahko razdre. Voljo za razdrtje je v obravnavanem primeru koncendent izrazil z izjavo, oblikovano kot sklep. Izjava po pravilih obligacijskega prava učinkuje od trenutka, ko jo naslovnik prejme. Glede na to, da je tožena stranka tožeči stranki sklep poslala skupaj z odločbo, sodišče ugotavlja, da pogodba ob izdaji odločbe, s katero je tožena stranka ugotovila prenehanje koncesije, še ni bila razdrta, zato tožena stranka še ni imela podlage za ugotovitev, na katero bi lahko odločbo oprla. Odločba o ugotovitvi prenehanja koncesije je bila torej izdana preuranjeno.
Odvzem koncesije, ki je urejen v 145. členu ZV-1, se razlikuje od razdrtja koncesijske pogodbe. Pri slednjem ne gre zgolj za kršitev pogodbe, pač pa za kršitev javnopravnih aktov, ki urejajo koncesijo. O odvzemu koncesije se vodi upravni postopek in odloči z upravno odločbo, medtem ko se o razdrtju koncesijske pogodbe ne odloča v upravnem postopku.
Ker se koncesija, podeljena z odločbo, lahko izvršuje šele po sklenitvi koncesijske pogodbe, s prenehanjem pogodbe in v tej posledici ugotovitve, da je koncesija prenehala, izgubi pravni učinek tudi odločba o podelitvi koncesije.
ZJNVETPS člen 2, 2-24, 3, 3/5, 3/5-2, 7. Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (2004) člen 13, 43.
izvajalec javnega linijskega prevoza potnikov - koncesija - status naročnika - imetnik izključne pravice
S podelitvijo koncesije brez javnega razpisa, na podlagi izrecne določbe 1. odstavka 43. člena Uredbe o koncesijah, je bila podelitev koncesije omejena le na tožečo stranko, saj so bili drugi prevozniki kot morebitni ponudniki izključeni. Ta okoliščina pa je taka, da dovoljuje zaključek, da je tožeča stranka nosilka izključnih pravic v smislu 24. točke 2. člena ZJNVETPS.
ZLD člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. ZGJS člen 32, 36.
lekarniška dejavnost - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - javni razpis - koncesijski akt - izbira koncesionarja - ustavitev postopka podelitve koncesije
Podlaga za javni razpis je koncesijski akt, v katerem se določi oblika in postopek javnega razpisa. Javni razpis je poziv koncesionarjem, ki pa ne zavezuje koncedenta, da po objavi javnega razpisa tudi izbere koncesionarja. Koncedent namreč ni zavezan izbrati kateregakoli izmed prijavljenih kandidatov, tudi če vsi ali pa samo eden izpolnjuje vse predpisane pogoje.
ZVO-1 člen 186, 187, 188, 186, 187, 188. ZUS-1 člen 32/2, 32/2.
koncesijska pogodba - začasna odredba - koncesija - podelitev koncesije - podelitev prve koncesije za izvajanje gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
Gospodarska javna služba izvajanja dimnikarskih storitev se je na dan uveljavitve ZVO-1 izvajala na način, ki ni bil predviden z zakonom, takšne primere pa ureja prvi odstavek 188. člena ZVO-1, ki v drugem odstavku 188. člena ZVO-1 določa, da se v takšnem primeru prva koncesija za izvajanje dimnikarskih storitev brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima na dan uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 185. člena ZVO-1, to je na dan 18. 12. 2004, sklenjeno veljavno pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe iz 7. točke prvega odstavka 26. člena ZVO.
test sorazmernosti - podelitev koncesije - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe mora sodišče upoštevati, skladno z načelom sorazmernosti, nastanek težko popravljive škode tožeči stranki, pa tudi prizadetost koristi nasprotne stranke.
Ustava Republike Slovenije (URS) člen 156, 156. ZVO-1 člen 185, 188, 185, 188.
legitimno pričakovanje - koncesija
Tožbeni ugovor, da je tožnik imel utemeljeno pričakovanje, da bo lahko sklenil z občino koncesijsko pogodbo, kar je mogoče v upravnem sporu šteti kot ugovor legitimnih pričakovanj kot splošnega pravnega načela, pa je do tolikšne mere pavšalen, da sodišče ni imelo podlage za ravnanje po 156. členu Ustave.
ZIS člen 8, 8/3, 68, 8, 8/3, 68. ZUP člen 214, 214/1, 214, 214/1.
igre na srečo - pomanjkljivi razlogi za odločitev - odločanje - prosti preudarek
Na podlagi 68. člena ZIS je potrebno pred dodelitvijo koncesije pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju kot tudi mnenje sosednjih lokalnih skupnosti, kar predstavlja pogoj, ki mora biti izpolnjen pred odločitvijo tožene stranke po prostem preudarku (3. odstavek 8. člena ZIS). Tožena stranka, ki se v izpodbijani odločbi ni opredelila do tožnikovih ugovorov glede omenjenega pogoja in s tem ni zadostila zakonskim kriterijem za pravilnost obrazložitve, te kršitve določb upravnega postopka ni mogla odpraviti z zavzetjem stališč v odgovoru na tožbo v upravnem sporu.
Četudi pri podelitvi koncesije ne gre za naročilo storitev v smislu določb ZJN, pa bi bilo po mnenju sodišča, potrebno v postopku podelitve koncesije objaviti javni poziv in to iz dveh razlogov. Podeljevanje koncesije za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti ne sme biti omejeno na krog zainteresiranih, ki na podlagi internih informaciji izvejo, da bo koncesija podeljena. Kot drugo pa morajo biti kriteriji zainteresiranim kandidatom znani vnaprej.
ZZDej člen 35, 35. ZLD člen 7, 8, 7, 8. ZUP člen 67, 67.
pogoji za opravljanje dejavnosti - pridobitev koncesije - lekarniška dejavnost
Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta ni nepomembno, da v sporni zadevi ne gre za uveljavljanje tožnikove pravice, temveč za njegovo prizadevanje, da pride do koncesije za opravljanje določene dejavnosti. V takšnem pravnem položaju pa so procesne dolžnosti organa, ki odloča v postopku podelitve koncesije, ožji kot v primerih odločanja o pravici stranke.
Da je treba pri izbiri koncesionarja upoštevati tudi pogoje iz koncesijskega akta, izhaja tudi iz določila 3. alineje 1. odstavka 33. člena in 1. odstavka 35. člena ZGJS. Zaradi pomena obravnavane dejavnosti za javni interes je presoja zakonitosti izbire koncesionarja v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga. Po drugi strani pa je narava odločanja o izbiri koncesionarja na javnem razpisu v pretežni meri strokovno-tehnična, v določenih elementih ima izbira lahko tudi ekonomsko-razvojne implikacije. Pri strokovno-tehničnih vprašanjih in v zadevah, ki pomenijo tudi ekonomsko-razvojne odločitve nosilcev javnih pooblastil, pa je sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj ekonomsko upravičeno odločitev. To pomeni, da dejanska vprašanja, to pa so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov. Dejansko stanje je lahko sporno med strankama upravnega spora, kar pa še ne pomeni, da je dejansko stanje sporno tudi po presoji sodišča, ki mora odločati o sporu med obema strankama prek presoje zakonitosti izpodbijane odločbe na podlagi specifičnosti standardov presoje v tovrstnih zadevah. Sodišče namreč v upravnem sporu izvaja dokaze, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu (2. odstavek 51. člena ZUS); če pa to ni potrebno, jih sodišče ne izvaja.