Toženka je prekoračila meje prostega preudarka, ko je odločila, da tožnici zavrne zahtevek za dodelitve koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu. Prav tako je po mnenju sodišča prosti preudarek uporabila na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V izpodbijani odločbi je namreč kot druge okoliščine za odločanje v zadevi navedla neuradne, javno dostopne informacije.
Sodišče ugotavlja, da je rok iz 12. člena Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo za izdajo odločbe o koncesnini instrukcijski, pri čemer prekoračenje tega roka ne rezultira v ugasnitvi pravice do odmere rudarske koncesnine, medtem ko pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ob upoštevanju določbe 125. ZDavP-2, zastara v 5 letih od dneva izdaje odločbe o odmeri koncesnine.
Drugega odstavka 39. člena ZLD-1 ni mogoče razlagati tako, da ima koncesionar v občini koncedenta lekarno, v ostalih občinah pa podružnico lekarne. Ker ima lahko koncesionar lekarno in podružnico lekarne le na teritoriju koncedenta (oziroma koncedentov, če so ti po 40. členu ZLD-1 skupaj podelili koncesijo), in sicer vsako na svojem gravitacijskem območju, peti odstavek 10. člena ZLD-1 ne pomeni drugega, kot da se koncesionarju odvzame dovoljenje za poslovanje podružnice, če se na gravitacijskem območju njegove podružnice ustanovi lekarna.
V prvem odstavku 125. člena ZDavP-2 je določeno, da pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
Po presoji sodišča gre v primeru roka, določenega v 12. členu Uredbe o rudarski koncesnini, za instrukcijski rok, katerega posledica ni v ugasnitvi pravice do izterjave terjatve.
Koncesnina je javna dajatev katere zastaranje ureja 125. člen ZDavP-2.
koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - teritorialno območje za koncesijo
Občina lahko koncesijo podeli le za svoje območje. Če koncesijo podeljuje skupaj več sosednjih občin, pa jo lahko podelijo le za območje teh občin. Fizična ali pravna oseba s koncesijo ima po navedenem status koncesionarja le v tisti občini, v kateri ji je podeljena koncesija. Le koncesionar pa lahko lekarniško dejavnost opravlja tudi v podružnici lekarne.
Med strankama ni sporno, da tožnici na območju toženke koncesija ni bila podeljena. Tožnica se zato ne šteje za koncesionarko na območju toženke. Ker torej tožnica nima statusa izvajalca lekarniške dejavnosti na območju toženke, je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino vlogo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne zavrnila.
ZLD-1 člen 5, 5/1, 39, 39/2, 40, 40/1. URS člen 74, 74/2.
koncesija - lekarniška dejavnost - podružnica - javna služba - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti - javna korist
Občinski (splošni ali posamični) akti imajo učinek le na območju občine. Ta lahko podeli koncesijo zgolj za svoje območje. Izjema so koncesije, dane s strani več sosednjih občin (prvi odstavek 40. člena ZLD-1). Toda tudi te jo podelijo za lastna območja, to je območja sosednih občin. Fizična ali pravna oseba s koncesijo ima status koncesionarja v občini, v kateri ima koncesijo. Samo koncesionar pa lahko lekarniško dejavnost opravlja tudi v podružnici lekarne (drugi odstavek 39. člena ZLD-1).
Za varovanje ustavnega položaja zasebnikov, ki izvajajo lekarniško dejavnosti ni odločilno, da je po prvem odstavku 5. člena ZLD-1 lekarniška dejavnost javna zdravstvena služba. Jamstva iz 74. člena Ustave se raztezajo tudi nanje.30 To pa pomeni, da je mogoče omejiti svobodo ustanavljanja, če so zanjo nujni razlogi v splošnem interesu, če zagotavlja uresničitev želenega cilja in ne presega, kar je nujno za njegovo dosego (test sorazmernosti31). Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo (drugi odstavek 74. člena Ustave).
ZZDej člen 44, 44/1, 44/1-1, 76, 76a. ZJZP člen 64, 64/2. ZZdrS člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/2.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - javni razpis - merila za izbiro koncesionarja - delovne izkušnje - obrazloženost odločbe - odprava odločbe - sorazmernost posega
Sodišče kot neutemeljeno zavrača stališče toženke o splošno znani in pričakovani vsebini merila strokovnih oziroma delovnih izkušenj, po kateri naj bi moral vsak ponudnik izkazati izkušnje, ki se vežejo na pričakovani delavnik, ki naj bi bil polni delovni čas. Koncedenti morajo merila zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti natančno opredeliti v javnem razpisu, tako da je jasno, katere so zahtevane strokovne izkušnje in kako jih bo koncedent ovrednotil.
Organ v postopku podelitve koncesije nima povsem neomejenih pooblastil pri izbiri in uporabi meril za izbor. Polje proste presoje tistega, ki podeljuje koncesijo, omejujejo predpisi, ki določajo pogoje za podeljevanje koncesije kot tudi predpisi, ki predpisujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. To velja tudi v primeru, ko gre za reguliran poklic; v tem primeru zdravniške službe zobozdravnika. Če sme neka oseba opravljati poklic v Republiki Sloveniji le pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za opravljanje tega poklica, sme delati v Sloveniji le, če izpolnjuje te pogoje in s tem delom pridobivati izkušnje pri opravljanju poklica.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZJZP člen 46, 46/3, 46/5. ZGJS člen 37, 37/1.
koncesija - podelitev koncesij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iizpodbijani sklep o nepriznanju sposobnosti v tem primeru ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 oziroma ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
lekarniška dejavnost - opravljanje lekarniške dejavnosti - podružnica - koncesija - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti - omejevanje konkurence - javna korist
Lekarno in podružnico lekarne, lahko fizična ali pravna oseba organizira le kot koncesionar. Ta položaj pa ima lahko le na območju občine, ki ji je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so ji te skupaj podelile koncesijo. Z drugim odstavkom 39. člena ZLD-1 zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
ZRud-1 člen 50, 50/1, 50/1-1. ZUP člen 68, 68/2, 129, 129/1, 129/1-3.
rudarstvo - rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - zavrženje vloge za podaljšanje rudarske pravice - zamuda roka - prekluzivni materialni rok - pravočasnost vloge - priporočena poštna pošiljka
V obravnavani zadevi je rok iz 1. točke prvega odstavka 50. člena ZRud-1 določen za uveljavitev pravice do podaljšanja koncesijske pogodbe, kar je po presoji sodišča rok, ki se nanaša na uveljavljanje materialnopravnega upravičenja, torej materialni rok. Ta rok je prekluziven, kar pomeni, da pravica po njegovem izteku ugasne.
Stališče Vrhovnega sodišča je, da se pravočasnost v tej zadevi obravnavanega materialnega roka, presoja po določbah 68. člena ZUP, po katerem velja za pravočasno vložena zahteva, ki jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Domneva iz drugega odstavka tega člena velja le, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali pa brzojavno pristojnemu organu.
Pravica do izjave je ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka. V 9. členu ZUP je tako jasno določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena pa tudi izrecno določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Zato ravnanje upravnega organa, da tožnici ni vročil dopolnitev poročila strokovne komisije ni zakonita.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - odločba Ustavnega sodišča
Koncesijsko razmerje je trajno pravno razmerje, za katero je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje, in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Na to ugotovitev ne vpliva okoliščina, da je bila izdana odločba o podelitvi koncesije in da je ta pravnomočna, saj to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
ZJZP člen 44, 65, 65/1. ZZDej člen 41, 42, 43, 44. ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7.
koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - javni razpis
Merilo delovne izkušnje in referenca v razpisni dokumentaciji ni vsebinsko opredeljeno in ne vsebuje kriterijev oziroma meril za njihovo uporabo. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen četrti odstavek 48. člena ZJZP, saj gre za strogo formalnost postopka in merila niso v skladu s 44.d členom ZZDej.
ZLD-1 člen 10, 10/3, 39, 39/2. ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2.
koncesije - lekarniška dejavnost - podružnica - dovoljenje za poslovanje - stvarna legitimacija - sposobnost biti stranka
V konkretnem primeru niso podani razlogi za zavrženje vloge iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj tožeča stranka uveljavlja svojo pravico ali pravno korist, ker ima pravico vložiti vlogo za verifikacijo lekarniške podružnice, če meni, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Prav tako je po ZUP tožeča stranka lahko stranka v postopku, saj je skladno s prvim odstavkom 42. člena ZUP stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Tožena stranka bi tako morala vlogo tožeče stranke obravnavati po vsebini. Tožnica lahko vloži vlogo za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine, ki pa bi jo moral prvostopenjski organ sprejet v vsebinsko presojo ter se do nje vsebinsko opredeli in presoditi ali tožnica izpolnjuje zakonske pogoje za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice.
koncesije - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - trajanje koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 16. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. S spremembo 41. člena ZZDej-K tožnici koncesija ni bila odvzeta, ampak je bil za razliko od prej nedoločenega roka njenega trajanja določen rok trajanja 15 let.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - odločitev o zahtevi - naložitev izdaje upravne odločbe - spor polne jurisdikcije
Toženka v določenem roku 30 dni od prejema sodbe I U 1717/2018-32 z dne 26. 5. 2020 ni ponovno odločila o tožničini zahtevi in tega ni storila niti v nadaljnjih sedmih dneh po ponovni tožničini zahtevi. Toženka pa na poziv sodišča, naj sporoči, zakaj v zadevi še ni odločeno, ni (niti) odgovorila, kar pomeni, da ni sporočila opravičljivih razlogov, zakaj upravnega akta ni izdala v določenem roku ter je tako tožba upravičena. Kršitev obveznosti organa, da izda in vroči upravni akt v določenem roku, torej ni upravičena. Po določbi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 taki tožbi sodišče ugodi.
Tožena stranka je imela pravno podlago za to, da v razpisni dokumentaciji javnega razpisa določi kaj in kako mora biti navedeno na kuverti vloge posameznega prijavitelja. Določilo, da bodo zavržene vloge, ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 4. točki razpisa, imajo pravno podlago v postopu razpisa, je poleg vsebinskih zahtev treba upoštevati tudi formalne zahteve iz razpisne dokumentacije. Komisija, ki vodi postopek javnega razpisa, pa mora prejete vloge najprej oceniti po izpolnjevanju formalnih pogojev, po vsebini pa oceni le tiste, ki formalne pogoje izpolnjujejo. Tožena stranka ima tako podlago za zavrženje vloge, kolikor se označba na kuverti lahko opredeli za kot nepravilno izpolnjeno in označeno kuverto.