koncesija - obvezna lokalna gospodarska javna služba - podelitev koncesij - izbira koncesionarja - sprememba odločbe o koncesiji in koncesijske pogodbe - doktrina Hamburg - upravni akt - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja
Sodišče ne sledi razlogovanju toženke, da je Odlok splošni in ne posamični akt, ne glede na to, da je predvidel izdajo posamične upravne odločbe (ki je bila v tem primeru - kot navaja toženka - tudi že izdana), saj določba Odloka o predvideni izdaji posamične upravne odločbe ne posega oziroma ne spreminja na kakršenkoli način vsebine in posledično pravne narave ostalih, zgoraj citiranih določb Odloka, s katerim je bila neposredno podeljena koncesija točno določenemu koncesionarju, družbi A., d. o. o. na točno določenem območju, tj. na območju občine Trbovlje - toženke.
Za dopustnost horizontalnega sodelovanja je (med drugim) nujno pristno in medsebojno sodelovanje, saj (le) v takem primeru neposredna sklenitev pogodbe v ničemer ne predstavlja obida pozitivnega prava. Tako morajo vse stranke prevzeti določene zaveze, ki presegajo zgolj nadomestilo za opravljanje nalog drugih strank, te zaveze pa morajo biti za vse sodelujoče subjekte vzajemno koristne pri sledenju skupnim ciljem.
Toženka se je ob pristopu k sporazumu zavezala ''le'', da bo (kot ostale občine ustanoviteljice družbe A., d. o. o.) uporabljala storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v okviru C., pri čemer bo cena za občino pristopnico (torej za toženko) enaka stroškovni ceni, oblikovani skladno z Uredbo MEDO, in da bo zaradi uresničitve zavez skupnega zagotavljanja javnih služb sprejela koncesijski akt z usklajeno vsebino, s katerim bo za izvajanje pravic in obveznosti v zvezi z izvajanjem obravnavane GJS zagotovila možnost podelitve neposredne koncesije družbi A., d. o. o.
Zgolj z navedbami, da se sporazum sklepa zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb ravnanja z odpadki z enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo centra za ravnanje z odpadki C., doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo EK 2008/98/ES in znižanja stroškov storitev za uporabnike storitev kot končnih plačnikov storitev, kar se v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem pogodbenih strank tega sporazuma pri skupnem izvajanju obravnavane GJS v okviru centra za ravnanje z odpadki C. v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki, GJS in javnih naročil ter koncesij in ugotovitvijo pogodbenih strank, da so zaveze iz tega sporazuma skladne s stališči Sodišča EU glede horizontalnega sodelovanja pri skupnem opravljanju nalog javnega značaja iz naslednjih razlogov: sporazum se sklepa z namenom vzpostavitve lojalnega sodelovanja med udeleženimi javnimi organi pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev - zagotovitev opravljanja javnih služb, ki so skupne tem organom, sporazum ureja pravna razmerja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa, vsebine, kot jo terja citirana določba šestega odstavka 13. člena ZNKP, sporazumu ne daje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZJZP člen 46, 46/15, 58, 58/5.
koncesija - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - obvezna lokalna javna služba - pokopališka dejavnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postopek izbire se za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe o izbiri. Ta odločba po izrecni določbi petega odstavka 58. člena ZJZP v izreku, torej v tistem delu, ki ustvarja pravne posledice, vsebuje tudi navedbo strank, katerih vloge so bile zavrnjene, ter strank, katerih vloge so bile zavržene. Vroči se vsem strankam, torej tudi tistim, katerih vloge so bile (kot v obravnavanem primeru) predhodno kot nedopustne izključene iz nadaljnjega postopka. Tudi pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu je po določbah 61. in 63. člena ZJZP zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri, uveljavljajo pa ga lahko vse navedene stranke, torej tudi kandidat, katerega vloga je bila zavržena. To izhaja tudi iz prvega odstavka 65. člena ZJZP, po katerem imajo v postopku izdaje akta o izbiri ter pravnega in sodnega varstva položaj stranke vlagatelji vlog za javno-zasebnega partnerja, kar torej vključuje vse vlagatelje vlog, ne glede na to, kako je bilo o njihovi vlogi odločeno.
Po povedanem izpodbijani sklep o (ne)priznanju usposobljenosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je tožnici sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu zoper odločbo o izbiri, v katero bo morala toženka v skladu s citiranimi določbami petega odstavka 58. člena ZJZP vključiti tudi odločitev o tožničini vlogi in odločbo o izbiri tožnici tudi vročiti.
ZZDej člen 2, 2/3, 44, 44/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
koncesija - sprememba časa trajanja koncesije - osnovna zdravstvena dejavnost - ortodontsko zdravljenje - stvarna pristojnost - zobozdravstvena dejavnost - zdravstvena dejavnost na primarni in sekundarni ravni
Čeljustna in zobna ortopedija je ena izmed specialističnih zobozdravstvenih dejavnosti, zato gre za zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, je za podelitev koncesije za opravljanje čeljustne in zobne ortopedije pristojno ministrstvo, pristojno za zdravje.
Zahtevati izdajo odločbe v roku sedmih dni je bila tožnikova pravica in obenem procesna predpostavka za vložitev nadaljnje tožbe, kot to izhaja iz drugega odstavka 69. člena ZUS-1 v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 65. člena ZUS-1. Tožnikovi zapisi o uveljavljanju odškodninske in kazenske odgovornosti, četudi jih je uradna oseba razumela kot grožnjo in sredstvo pritiska, enako pa tudi navodilo ministra, naj se odločba izda nemudoma, niso utemeljen in zakonit razlog za uporabo skrajšanega postopka 144. člena ZUP. Zato je organ odločitev sprejel s kršenjem procesnih pravil v zvezi z samim postopkom odločanja.
Ob povedanem sodišče ugotavlja, da je bila v postopku storjena absolutno bistvena kršitev po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
lekarna - zavrženje tožbe - aktivna legitimacija - tožba upravnega organa prve stopnje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Tožeča stranka je v obravnavani zadevi kot prvostopenjski upravni organ izdala odločbo, ki je bila odpravljena z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo Ministrstva za zdravje po nadzorstveni pravici.
Organ, ki je odločal v končanem postopku, ni ne stranka postopka, v katerem je bil izdan izpodbijani akt, ne zastopnik javnega interesa v upravnem sporu. Organ namreč ni nosilec pravic in obveznosti, temveč ima pooblastilo za odločanje.
Odločanje o izdaji dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne pomeni izvrševanje nalog tožeče stranke kot občine. Ta njena naloga pa ne pomeni, da gre pri odločanju o tem za pravice, obveznosti ali pravne koristi občine, pač pa za izvrševanje zakonske naloge, ki pomeni njeno pristojnost. Varstva teh pa ji upravni spor ne zagotavlja.
Kot izhaja iz določb 52. člena ZJZP napake oziroma pomanjkljivosti pri imenovanju strokovne komisije po tem členu zahtevajo spremembo sestave komisije. Po presoji sodišča navedeno velja tudi za primer nekompetentno sestavljene komisije, saj logična razlaga določb 52. člena ZJZP kaže na to, da je namen te določbe omogočiti nadaljevanje postopka s kompetentno in strokovno usposobljeno komisijo, kjer ni izločitvenih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na njeno neobjektivnost. Navedeno torej ne zahteva ustavitve postopka, za razveljavitev javnega razpisa pa ni v zakonskih določbah ZJZP nobene materialnopravne podlage.
Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Za njihovo izkoriščanje je potrebno pridobiti koncesijo ter plačevati ustrezno nadomestilo, to je rudarsko koncesnino in zagotavljati in plačevati rezervirana sredstva za sanacijo.
Utemeljen je ugovor tožeče stranke, da je pravica tožene stranke do odmere sanacnine za leto 2013 zastarala. Ker je o predmetni obveznosti tožeče stranke treba stranki kot zavezancu za plačilo te dajatve izdati upravno odločbo, ki vzpostavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti, je ta obveznost tožeče stranke kot takšna sorodna drugim javnim dajatvam in davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravnimi pravili ZDavP-2, kjer je je določeno, da pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
ZRud-1 člen 52, 53, 54. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 14, 17, 18, 19. ZUP člen 144. ZDavP-2 člen 125, 125/1.
rudarstvo - sanacija - skrajšani ugotovitveni postopek - instrukcijski rok - zastaranje obveznosti - stroški postopka - delni uspeh
Rok za izdajo odločbe o odmeri rudarske sanacnine, določen v prvem odstavku 22. člena ZRud-1, ima naravo instrukcijkega roka.
Ker je narava sanacnine opredeljena kot javna dajatev, ki je v svojem bistvu podobna davku, mora sodišče upoštevati zastaralne roke, določene v ZDavP-2.
Čeprav je tožnik s tožbo uspel le deloma, so stroški zanj enaki, kot če bi uspel s tožbo v celoti, zato mu je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora.
ZZDej-K člen 41, 41/4, 41/6. URS člen 74, 158. ZZDej člen 44f.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - retroaktivnost - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Časovna omejitev že prej časovno omejene koncesije na najdaljše obdobje petnajstih let od uveljavitve ZZDej-K, po presoji sodišča pomeni milejšo spremembo obstoječega koncesijskega razmerja kot iz nedoločenega v določen čas na podlagi četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K1. Ker sta določbi četrtega in šestega odstavka 41. člena ZZDej-K primerljivi in ima sprememba po določbi šestega odstavka 41. člena ZZDej-K po presoji sodišča milejše posledice kot po četrtem odstavku navedenega člena ZZDej-K, sodišče zavezuje stališče, ki ga je Ustavno sodišče RS sprejelo v odločbi U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021, ki se je nanašalo na spremembo koncesije za nedoločen čas v določen čas. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K ustavnopravno skladna, da določba ne učinkuje retroaktivno in da je v skladu z načelom zaupanja v pravo.
Neutemeljeno je tožničino sklicevanje na poseg v svobodo dela (49. člen Ustave RS), češ da tožnici spremenjena določba 16. člena ZZDej-K po izteku koncesije, preprečuje nadaljnje opravljanje njenega poklica. Pri njej zaposleni oziroma na drug način angažirani zdravniki in medicinsko ter administrativno osebje bodo še vedno lahko svobodno opravljali svoj poklic, saj prenehanje koncesijske dejavnosti v pridobljene pogoje za opravljanje poklica ne posega in jim ga ne onemogoča.
ZJZP člen 74, 74/1. ZUP člen 222. ZUS-1 člen 69, 69/1.
koncesija - statusno preoblikovanje - prenos dejavnosti - molk organa - tožba zaradi molka organa
Toženka navaja, da o vlogi še ni odločila, ker je prepričana, da področna zakonodaja, tako ZZDej in ZJZP nikjer izrecno ne določata, kdaj in pod katerimi pogoji lahko toženka da ali zavrne soglasje za prenos koncesije. Sodišče v zvezi s tem pripominja, da gre po naravi stvari nedvomno za odločitev, ki mora biti sprejeta po pravilih splošnega upravnega postopka, kar pomeni, da velja za odločanje o vlogi tudi rok, ki ga ZUP določa za odločitev o zahtevi
javni razpis - podelitev koncesij - obvezna lokalna gospodarska javna služba - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - izpolnjevanje pogojev - načelo zakonitosti - ugoditev tožbi
Ob jasno določenem pogoju najmanjšega števila zaposlenih v odloku in ZZPDej je po presoji sodiča tožena stranka z določitvijo pogoja števila zaposlenih na dan določen (šele) v razpisni dokumentaciji ravnala v nasprotju z Odlokom o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše in kršila načelo zakonitosti. Iz obeh navedenih predpisov namreč pooblastilo za določitev drugačnega pogoja, kot ju določata oba predpisa, ne izhaja.
Bližina in dostopnost veterinarskih organizacij oziroma njihovih ambulant do uporabnikov teh storitev je relevanten kriterij pri odločanju o podelitvi koncesije prijaviteljem, ki za podelitev koncesije izpolnjujejo splošne pogoje. Takšna ureditev je tudi logična, saj se s tem izbere prijavitelj, ki nudi uporabnikom storitev olajšano kontaktiranje z izvajalci koncesijske dejavnosti, kar s perspektive uporabnika gotovo pomeni višjo kvaliteto storitve.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa
Ker organ o tožnikovi vlogi ni odločil v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storil v nadaljnjih sedmih dneh po ponovni tožnikovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka organa, ki jo je tožnik na sodišče poslal priporočeno po pošti 24. 12. 2021, utemeljena in so izpolnjeni vsi procesni pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka upravnega organa.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - podelitev koncesij - trajanje koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
Ustavno sodišče je pri svoji presoji upoštevalo tudi vidik nove ureditve koncesij z vidika 74. člena Ustave, zato sodišče ni vložilo ponovne zahteve za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, ker naj bi bilo to določilo v nasprotju z 74. členom Ustave. Sodišče tudi ni ponovno vložilo zahteve za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, ker naj bi bilo navedeno določilo po stališču tožeče stranke v nasprotju s 33. členom Ustave. Navedeno določilo Ustave določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Z omejitvijo časa trajanja koncesije se po presoji sodišča v ničemer ne poseže v zasebno lastnino tožeče stranke. Z 41. členom ZZDej-K tožeči stranki koncesija ni bila odvzeta in ni bil zožen njen dosedanji obseg. Sodišče tudi ni ugotovilo, da bi četrti odstavek 41. člena ZZDej-K pomenil poseg v ustavno pravico tožnika do svobode dela (49. člena Ustave). Pri njem zaposleno medicinsko in administrativno osebje bi lahko še vedno svobodno opravljalo svoj poklic.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravstvena dejavnost - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - retroaktivnost - ustavna presoja
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 v eni od zadev odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo RS. Ugotovilo je namreč, da v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena Ustave RS. ZZDej-K je bil objavljen 17. 11. 2017 in je začel veljati 17. 12. 2017. To pomeni, da je bil za začetek uporabe izpodbijane povedi določen trenutek po njeni uveljavitvi. Izpodbijana poved tudi ne učinkuje tako, da bi za nazaj posegala v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta. Koncesijsko razmerje je namreč trajno pravno razmerje, za katerega je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Četudi je bila v obravnavanem primeru izdana odločba o podelitvi koncesije in je kot taka pravnomočna, to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Koncesijsko razmerje je trajno pravno razmerje, za katero je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev (lahko tudi ponavljajoče se) skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno.
Četudi gre za pridobljeno pravico, sama po sebi ne zagotavlja, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - obdobje podaljšanja koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Koncesijsko razmerje je trajno pravno razmerje, za katerega je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Četudi je bila v obravnavanem primeru izdana odločba o podelitvi koncesije in je kot taka pravnomočna, to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravstvena dejavnost - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - retroaktivnost - ustavna presoja
V četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K, ki določa izdajo odločbe v 12 mesecih od uveljavitve zakona, ne gre za prekluzivni rok, temveč za instrukcijski rok, ki državnemu organu narekuje izdati odločitev v predpisanem roku. Navedeno ne pomeni, da organ v nasprotnem, kolikor odločbo izda kasneje, izgubi pravico izdati odločbo, saj je učinek zakona nastopil z dnem njegove uveljavitve in je izdaja odločbe zgolj posledica veljavnih določb zakona in nastopa roka.