CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00089459
ZEKom-1 člen 105
operater s pomembno tržno močjo - telekomunikacijsko omrežje - elektronska komunikacijska infrastruktura - vzorčna ponudba - pogodbeni pogoj - soglasje solastnikov - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je materialnopravno pravilen zaključek upravnega sodišča, da vključitev razveznega pogodbenega pogoja v vzorčno ponudbo za lokalni dostop na fiksni lokaciji tožnice o razveznem pogoju, ki učinkuje na sklenjeno pogodbo za dostop do fizične infrastrukture tožnice, če operater, ki zahteva dostop do fizične infrastrukture tožnice kot operaterja s pomembno tržno močjo (do kabelske kanalizacije oziroma nadzemnih delov infrastrukture - drogov), do pričetka izvajanja del po pogodbi o dostopu ne predloži soglasij lastnikov nepremičnin, po katerih poteka fizična infrastruktura tožnice, predstavlja nerazumen pogoj v skladu z določbo 105. člena ZEKom-1?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00089273
ZVO-2 člen 231, 231/5, 231/7. ZUP člen 127, 127/2
pravica do zdravega življenjskega okolja - čezmerna obremenitev okolja - uvedba inšpekcijskega postopka - zahteva za izvedbo - prijava prireditve - izredni dogodek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča in inšpekcijskih organov, da ima prijava tožnikov pristojni inšpekciji z zahtevo, da prepove izvajanje dejavnosti povzročitelja čezmerne obremenitve, vložena na podlagi petega odstavka 231. člena ZVO-2, zgolj značaj pobude in da ne gre za zahtevo v smislu drugega odstavka 127. člena ZUP?
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da organizatorjeva prijava prireditve po določbah Zakona o javnih zbiranjih predstavlja dejanski stan iz sedmega odstavka 231. člena ZVO-2?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00089441
ZD člen 126, 126-5.
denacionalizacija - dedič prvega dednega reda - nadomestni upravičenec do denacionalizacije - relevanten predpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se pri ugotavljanju statusa dediča prvega dednega reda po bivši lastnici in z njim povezanega statusa nadomestnega upravičenca upošteva dejansko stanje ob smrti bivše lastnice, ne pa tudi predpisov, ki so veljali ob smrti bivše lastnice in so takrat določali absolutno dedno nevrednost hčerke bivše lastnice?"
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00089456
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/1-2
vrstni red predkupnih upravičencev - prodaja gozda - analogna uporaba pravil - prodaja kmetijskih zemljišč - zemljišče, ki je naprodaj ločeno z javno potjo od sosednjega zemljišča - članstvo v agrarni skupnosti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je stališče sodne prakse v primerih prodaje kmetijskih zemljišč, da se v primeru, ko nepremičnino v lasti sprejemnika ponudbe in nepremičnino, ki se s ponudbo prodaja, ločuje nepremičnina, ki je javno dobro - javna pot, ne izgubi lastnost mejne (sosednje) nepremičnine, moč aplicirati tudi na primere prodaje gozdnih zemljišč?
2. Ali je pravno dopustno razlikovanje pravnega položaja, ko je sprejemnik ponudbe za prodajo prodajane nepremičnine (so)lastnik nepremičnine, ki meji na prodajano nepremičnino, iz naslova njegovega članstva v agrarni skupnosti, od pravnega položaja, ko njegovo (so)lastništvo na nepremičnini, ki meji na prodajano nepremičnino, izvira iz drugega pravnega naslova? Oziroma, ali je sodišče v pričujoči zadevi z odrekanjem priznavanja pravne relevantnosti revidentove solastnine oz. skupne lastnine iz naslova njegovega članstva v agrarni skupnosti, ter njegovega (samostojnega) uresničevanja nadaljnjih upravičenj iz tega naslova, slednjemu kršilo njegovo ustavno zavarovano pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00089644
URS člen 2. ZEKom-1 člen 198, 198/1, 198/1-1
preizkus gospodarske ponovljivosti - operater s pomembno tržno močjo - postopek nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz regulatorne odločbe zoper zavezanca - predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - obveznost postavitve vprašanja za predhodno odločanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča v okoliščinah konkretne zadeve, zlasti ob upoštevanju načela pravne in regulatorne predvidljivosti (2. člen Ustave in 1. točka prvega odstavka 198. člena ZEKom-1) ter določb iz točke 57 Priporočila 2013 v povezavi z uvodnima izjavama 66 in 67 iz Priporočila 2013, da (A) so citirane določbe iz Priporočila 2013 o predhodni objavi načrta in podrobnosti preizkusa gospodarske ponovljivosti uporabljive samo za presojo v okviru izdaje regulatorne odločbe in torej niso uporabljive v (predmetnem) postopku nadzora nad izpolnjevanjem v tej regulatorni odločbi naložene obveznosti gospodarske ponovljivosti; in da (B) je z vidika seznanjenosti z modelom preizkusa gospodarske ponovljivosti bistveno zgolj to, da se je lahko tožnica z njim oziroma njegovimi parametri seznanila pred izdajo nadzorstvene odločbe z dne 22. 7. 2021, ne pa (nujno) v času, ko je bila dolžna uveljaviti cene, ki so v skladu z obveznostjo gospodarske ponovljivosti?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089454
ZPP člen 286b, 286b/1
mednarodna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - zastopanje po pooblaščencu - zastopanje v upravnem postopku - zastopanje v upravnem sporu - svetovalec za begunce - pravočasno uveljavljanje kršitev določb postopka
Kljub temu, da obvezno zastopanje po (prava veščem) pooblaščencu v postopkih pred toženo stranko ne izhaja niti iz določb ZMZ-1 niti iz določb Procesne direktive, pa v konkretnem primeru sploh ni razvidno, da bi odsotnost takega pooblaščenca vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta oziroma sodbe sodišča prve stopnje.
Poleg tega pritožnik tudi ne utemelji, zakaj navedenih pomanjkljivosti ni mogel uveljaviti ter odpraviti v upravnem sporu ob pomoči ustrezno usposobljene pooblaščenke, svetovalke za begunce, ki je tudi odvetnica. V obravnavani zadevi je namreč sodišče prve stopnje poleg zastopanja s strani pooblaščenke zagotovilo pritožniku tudi ustrezno procesno vodstvo ter je zakonito, pravilno in vsebinsko korektno izvedlo glavno obravnavo. V okviru vseh navedenih dejanj pa pritožnik ni nikoli uveljavljal, da je ostal v katerem delu nerazumljen oziroma, da je prišlo do take kršitve njegovih procesnih pravic v sodnem postopku.
Postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnik (po svoji pooblaščenki) tudi sicer ni ugovarjal, čeprav je to možnost imel, zato je v pritožbenem postopku v zvezi s tem prekludiran. Stranka mora v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - restriktiven pristop - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - trajanje sodnega postopka - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti na drugo sodišče, da bi bil prevoz do udeleženke postopka dobre pol ure krajši, ne bi bil smotrn.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - strokovna sodelavka - različni sodišči - zavrnitev predloga
Ob odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine posameznega primera. Glede na slovenske razmere ne gre za zelo majhni sodišči, kar bi sicer pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti lahko ustvarilo vtis o pristranskosti vseh sodnikov sodišča. Malo verjetno je, da bi prav vsi, to je skupno 16 sodnikov in 89 zaposlenih, med seboj sodelovalo ali prijateljevalo. Tega predlog niti ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi položaj upnice, ki je zaposlena na drugem sodišču in ni sodnica (ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti), naravo zadeve (ne gre za občutljivo zadevo, temveč za izterjavo zelo nizkega zneska) ter dejstvo, da je predlog za delegacijo podalo sodišče samo in ne eden od udeležencev postopka. Ob odločanju po 67. členu ZPP je namreč pomembno tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopanja (11. člen ZPP) ter s tem zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS)
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obvezne sestavine - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za odločitev v zadevi podana pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju navedena s kratico AKOS), ki odloča v upravnem postopku, ali pa je podana pristojnost sodnega odločanja (sodišča splošne pristojnosti v gospodarskem sporu).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - časovna omejitev - pravočasnost izreka o nepristojnosti - zavrženje predloga
Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, sme sprožiti spor o pristojnosti samo znotraj časovnega mejnika iz prvega oziroma drugega odstavka 22. člena ZPP, tj. do razpisa glavne obravnave oziroma ob predhodnem preizkusu tožbe.
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Celju predlog za odločitev v sporu o pristojnosti vložilo po vročitvi tožbe toženi stranki in po prejemu odgovora na tožbo, zato je ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena ZPP sprožilo kompetenčni spor prepozno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - enoosebna d.o.o. - zdravstveno stanje zakonitega zastopnika stranke - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je v svoji novejši praksi slabo zdravstveno stanje upoštevalo kot okoliščino, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti. Pri tem pa je upoštevalo še druge okoliščine: ali bo stranko treba zaslišati; starost stranke; možnosti strankinega prihoda na sodišče. Predlagatelj je enoosebna d. o. o. Njegov edini zakoniti zastopnik je istočasno tudi edini družbenik. Predlagatelj v postopku nima pooblaščenca. Razpis naroka za glavno obravnavo, ki bi upošteval tako resno zdravstveno stanje zakonitega zastopnika predlagatelja kot tudi trajanje potovanja do sodišča v Kopru, bi za slednje, v primerjavi s sodiščem v Mariboru, pomenilo nesorazmerno organizacijsko breme.
Ob vložitvi predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (105.a člen ZPP).
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da ima kupka, v korist katere je bila izdana odločba upravne enote, kot kmet mejaš prednost pri nakupu nepremičnin, ki se prodajajo po ponudbi prodajalke, iz razloga, ker je navedena kmet mejaš pri dveh sklopih nepremičnin, ki se prodajajo, v primerjavi s tožnikom, ki je kmet mejaš le pri enem sklopu nepremičnin, tudi upoštevaje, da je prodajalka, ko je podala ponudbo, navedla, da se vse nepremičnine prodajajo kot celota ter da je prodajalka kot kupca izbrala tožnika?
odjava vozila - zavezanec za plačilo dajatve - evidenca registriranih vozil - sprememba lastnika motornega vozila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali mora upravni organ v postopku odmere dajatve za odjavljeno motorno vozilo na podlagi določb ZDajMV kot zavezanca za plačilo te dajatve šteti lastnika motornega vozila, ki je skladno z določbo 11. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1 kot tak vpisan v uradni evidenci registriranih motornih vozil, ali pa je dolžan ugotavljati, kdo je lastnik motornega vozila, za katerega se plačuje dajatev za odjavljeno motorno vozilo, ob upoštevanju stvarnopravnih pravil o pridobitvi oziroma prenosu lastninske pravice na premični stvari (60. člen SPZ)?
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj predlog za dopustitev revizije vložil sam, pri tem pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča na pristojno sodišče nesorazmerno obremnjujoče.
postulacijska sposobnost - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zahteva za varstvo zakonitosti - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica svojo vlogo tudi poslala. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.