ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č. ZST-1 člen 12, 12/1, 14a, 14a/1, 34
razveljavitev plačilnega naloga - postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
predlog za delegacijo pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - poznanstvo med zakoncem stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča - zakonska zveza med sodnikom pritožbenega sodišča in stranko v postopku - sodnik kot zakonec stranke v postopku - prepoved zlorabe pravic v postopku - zavrnitev predloga
Predlog za delegacijo pristojnosti se sicer lahko vloži v kasnejših fazah postopka, a je treba pri odločanju o predlogu upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje. V obravnavanem primeru postopek teče že od leta 2022, opravljen je bil narok in vložene vloge, izdan je bil procesni sklep. Še bolj pomembno je, da so se vsi udeleženci z okoliščinami, povezanimi z višjo sodnico A. A., že pred časom seznanili in so izrecno izjavili, da nimajo nobenih zadržkov, da bi sojenje potekalo pred razpravljajočo sodnico na Okrajnem sodišču v B. Tega razloga zato ne morejo več uveljavljati in je predlog za delegacijo pristojnosti neutemeljen. Sodišče je namreč dolžno preprečiti vsako zavlačevanje postopka in zlorabo pravic (prvi odstavek 11. člena ZPP).
postulacijska sposobnost - predlog za dopustitev revizije - vpis zaznambe izvršbe - vknjižba hipoteke - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pooblaščenec s PDI, zaposlen pri tožeči stranki - zavrženje predloga za dopustitev revizije
davek na dohodek - darilo - načelo enakega obravnavanja davčnih zavezancev - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je stališče, da mora tožeča stranka plačati davek na dohodek iz kapitala na podlagi 2. točke 93. člena in 94. člena ZDoh-2, kljub dejstvu, da dohodka ni dosegla, ker je dala darilo, materialnopravno napačno?
pomembno pravno vprašanje - namen - davek od dohodka iz kapitala - povečanje vrednosti - tržna vrednost - odsvojitev kapitala - realizacija - dohodek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je določba drugega stavka prvega odstavka 99. člena ZDoh-2, na podlagi katere je davčni organ zavezanki odmeril davek od dobička iz kapitala od odsvojitve poslovnega deleža na podlagi odplačne pogodbe ob upoštevanju primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi namesto ob upoštevanju ob odsvojitvi pogodbeno določene in dejansko prejete kupnine za odsvojen poslovni delež, ki je bila enaka vrednosti kapitala ob pridobitvi (tj. vplačanemu osnovnemu vložku), tako da zavezanka dobička, ki bi se odrazil v ekonomskem povečanju njenega dohodka, ni ustvarila, neskladna z načelom enakosti, načelom davčne pravičnosti in enakomerne porazdelitve davčnih bremen iz 14. člena Ustave in je bilo nedopustno poseženo v zavezankino pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in 67. člena Ustave, pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave?"
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vezanost na odpovedni razlog - obveznost prilagoditve delovnega mesta - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali sta sodišči druge in prve stopnje presegli opredelitev dejanskega odpovednega razloga, ki je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
− ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici iz razloga invalidnosti.
dopuščena revizija - stečajni postopek - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - začetek stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - izločitvena pravica - varstvo lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - zavrnitev revizije
Začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje ter nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka. Objava oklica o začetku stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom sama po sebi nima za posledico nedobrovernosti priposestvovalca.
dopuščena revizija - vsebina pogodbe - dejansko ali pravno vprašanje - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - pravočasnost navedb - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
Ugotavljanje vsebine pogodbene zaveze med pogodbenima stranka spada v sfero ugotavljanja dejanskega stanja: pravdna stranka mora sporno pogodbeno določilo natančno in konkretno opredeliti, če želi doseči njegovo razlago s strani sodišča. Presoja sodišča druge stopnje, da gre pri okoliščini, ali je bila v prodajnih pogodbah dogovorjena klavzula prepovedi odtujitve, za reševanje pravnega vprašanja in ne za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, je zmotna.
Ali je bila v prodajnih pogodbah dogovorjena klavzula prepovedi odtujitve, pomeni ugotavljanje pravno relevantnih dejstev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče zakonitega zastopnika - sedež pravdne stranke - sedež pooblaščenca - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj okoliščina, da ima tožeča stranka sedež izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Nasprotno stališče bi porušilo sistem organiziranosti po zakonito uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - staro pooblastilo - predložitev pooblastila - nepodpisana vloga
Sodba sodišča druge stopnje je bila pooblaščencu tožnice vročena 15. 7. 2025. Na pooblastilu, priloženem predlogu, je naveden datum 25. 9. 2023. To pooblastilo ni novo, vrhovno sodišče pa nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži napačno pooblastilo, poziva na odpravo pomanjkljivosti. Zato je ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog kot nedovoljen zavrglo.
Predlog tudi ni podpisan. Zato je nepopoln. V postopku z revizijo oziroma s predlogom za dopustitev revizije se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP). Zato je Vrhovno sodišče predlog tudi kot nepopoln zavrglo (377. člen ZPP).
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - tedenski počitek - dnevni počitek - kršitev pravic delavca - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.
revizija v izvršilnem postopku - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi prvega odstavka 10. člena ZIZ je revizija (pod pogoji, ki jih določa ZPP) dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da je v postopkih izvršbe in zavarovanja revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu, kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija še vedno ni dovoljena.
nedovoljena revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi revizija ni bila predhodno dopuščena, zato formalni pogoj za njeno obravnavanje ni izpolnjen in se posledično revizija zavrže.
Tožena stranka, ki je pravna oseba, predmetne vloge tudi ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč po svoji zakoniti zastopnici (direktorici), ki ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da za vložitev revizije nima postulacijske sposobnosti in se posledično takšna vloga kot nedovoljena zavrže (367.č člen ZPP).
Ker zahteve v zvezi s postulacijsko sposobnostjo po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP veljajo tudi za vložitev predloga za dopustitev revizije, bi Vrhovno sodišče enako ravnalo tudi v primeru, če bi predmetno vlogo tožene stranke obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije (367.č člen ZPP).