postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (3. in 4. odstavek 86. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v B., katerega organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v A., je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskosti odločanja. Sodniki navedenega okrožja se med seboj poznajo, pri čemer pa sta bili sodnici Okrajnega sodišča v A., v času njunega pripravništva, podpisana sodnica pa tudi v času opravljanja dela strokovne sodelavke na Okrožnem sodišču v B., veliko sodelovali pri reševanju zadev omenjenemu sodniku. Z omenjenim sodnikom se osebno poznajo in se tudi sedaj občasno srečujejo še zlasti na zborih sodnikov, tako da gre za tesnejše stike.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obvezne sestavine - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče na Jesenicah moralo nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva, in kjer ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razdalja med Okrajnim sodiščem na Jesenicah in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca namreč znaša 210 kilometrov, dejansko prebivališče nasprotnega udeleženca pa se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Lenartu.
Poleg tega se v skladu z določbo petega odstavka 15. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvideva tudi krajevno pristojno sodišče njegovega začasnega prebivališča.
postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vlagatelj nima postulacijske sposobnosti, zato je predlog za dopustitev revizije nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - restriktiven pristop - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - trajanje sodnega postopka - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti na drugo sodišče, da bi bil prevoz do udeleženke postopka dobre pol ure krajši, ne bi bil smotrn.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pravica do izjave - obrazloženost odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za odločitev v zadevi podana pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju navedena s kratico AKOS), ki odloča v upravnem postopku, ali pa je podana pristojnost sodnega odločanja (sodišča splošne pristojnosti v gospodarskem sporu).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - časovna omejitev - pravočasnost izreka o nepristojnosti - zavrženje predloga
Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, sme sprožiti spor o pristojnosti samo znotraj časovnega mejnika iz prvega oziroma drugega odstavka 22. člena ZPP, tj. do razpisa glavne obravnave oziroma ob predhodnem preizkusu tožbe.
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Celju predlog za odločitev v sporu o pristojnosti vložilo po vročitvi tožbe toženi stranki in po prejemu odgovora na tožbo, zato je ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena ZPP sprožilo kompetenčni spor prepozno.
sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
dopuščena revizija - hipotekarna tožba - pravni interes - neposredno izvršljiv notarski zapis - neuspešna izvršba - izvršilni naslov - sklep o zavrženju tožbe - zavrnitev revizije
Tožeča stranka, kot imetnica hipoteke, v njej vsebovanega razpolagalnega in poplačilnega upravičenja zoper toženo stranko kot realno dolžnico ni mogla uspešno uveljaviti, ker so nepremičnine, na katerih je ustanovljena, izvzete iz pravnega prometa in ne zaradi neizvršljivosti notarskega zapisa.
V okoliščinah konkretnega primera navedeno pomeni, da ugoditev tožbenemu zahtevku iz hipotekarne tožbe, upoštevaje naravo tega zahtevka, sama po sebi ne bi spremenila oziroma izboljšala njenega pravnega položaja. Ugoditev obravnavanemu tožbenemu zahtevku bi namreč pomenila zgolj, da bi tožeča stranka pridobila dodaten izvršljiv pravni naslov, ki v primerjavi z obstoječim ne bi imel nobene dodatne kvalitete. Ker se torej njen pravni položaj, tudi če bi uspela s hipotekarno tožbo, ne bi izboljšal, nima pravnega interesa za hipotekarno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00089388
ZGD-1 člen 55, 55/8, 263. ZFPPIPP člen 42, 42/2, 44, 44/1. ZPP člen 355.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost poslovodstva - nastanek škode - višina škode - omejitev višine odškodnine - kriteriji za velikost družbe - konsolidirano letno poročilo - delna ugoditev reviziji
V skladu z jezikovno, sistematično in zgodovinsko razlago je treba določbe 55. člena ZGD-1 razlagati tako, da se za opredelitev velikosti družb upoštevajo merila iz prvega do petega odstavka 55. člena ZGD-1, razne za potrebe bilančnega prava, ki je predmet urejanja v okviru osmega poglavja ZGD-1. Zmotno je torej stališče sodišča druge stopnje, da določba 4. alineje osmega odstavka 55. člena ZGD-1 izniči posamezne kriterije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 55. člena ZGD-1 in jo je tako treba vedno uporabiti pri presoji velikosti družbe. Za opredelitev zgornje meje odškodninske odgovornosti po prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP so tako odločilni kriteriji razmejitve velikosti družb po prvem do petem odstavku 55. člena ZGD-1.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Ker bi sodišče druge stopnje moralo prvič ugotavljati v dejanskem in pravnem pogledu obsežni sklop dejstev, je pravilno ocenilo, da bi bilo tako ravnanje v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - enoosebna d.o.o. - zdravstveno stanje zakonitega zastopnika stranke - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je v svoji novejši praksi slabo zdravstveno stanje upoštevalo kot okoliščino, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti. Pri tem pa je upoštevalo še druge okoliščine: ali bo stranko treba zaslišati; starost stranke; možnosti strankinega prihoda na sodišče. Predlagatelj je enoosebna d. o. o. Njegov edini zakoniti zastopnik je istočasno tudi edini družbenik. Predlagatelj v postopku nima pooblaščenca. Razpis naroka za glavno obravnavo, ki bi upošteval tako resno zdravstveno stanje zakonitega zastopnika predlagatelja kot tudi trajanje potovanja do sodišča v Kopru, bi za slednje, v primerjavi s sodiščem v Mariboru, pomenilo nesorazmerno organizacijsko breme.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj predlog za dopustitev revizije vložil sam, pri tem pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da ima kupka, v korist katere je bila izdana odločba upravne enote, kot kmet mejaš prednost pri nakupu nepremičnin, ki se prodajajo po ponudbi prodajalke, iz razloga, ker je navedena kmet mejaš pri dveh sklopih nepremičnin, ki se prodajajo, v primerjavi s tožnikom, ki je kmet mejaš le pri enem sklopu nepremičnin, tudi upoštevaje, da je prodajalka, ko je podala ponudbo, navedla, da se vse nepremičnine prodajajo kot celota ter da je prodajalka kot kupca izbrala tožnika?
odjava vozila - zavezanec za plačilo dajatve - evidenca registriranih vozil - sprememba lastnika motornega vozila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali mora upravni organ v postopku odmere dajatve za odjavljeno motorno vozilo na podlagi določb ZDajMV kot zavezanca za plačilo te dajatve šteti lastnika motornega vozila, ki je skladno z določbo 11. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1 kot tak vpisan v uradni evidenci registriranih motornih vozil, ali pa je dolžan ugotavljati, kdo je lastnik motornega vozila, za katerega se plačuje dajatev za odjavljeno motorno vozilo, ob upoštevanju stvarnopravnih pravil o pridobitvi oziroma prenosu lastninske pravice na premični stvari (60. člen SPZ)?