fikcija vročitve - veljavno opravljena vročitev - začetek teka roka
Pri fikciji vročitve po 142. členu ZPP se šteje, da je bila vročitev opravljena z iztekom petnajstega dne in zato začne teči rok za pravno sredstvo že šestnajsti dan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00085364
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3, 267, 278, 278/3.
zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo - ustni dogovor - plačilo provizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik je z delom zahtevka pravnomočno uspel in so v tem delu podani pogoji za izvršbo, zato izdaja začasne odredbe za zavarovanje (pravnomočno prisojene) denarne terjatve ni več mogoča (267. člen ZIZ). Prav tako ni mogoča za zavarovanje terjatve, za katero je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ni nastala (tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 264. člena ZIZ).
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - odsvojitev vrednostnih papirjev - davek od dobička - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - prehodno obdobje - javni interes
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je bilo v konkretnem primeru poseženo v tožnikovo pravico iz 2. člena URS (varstvo zaupanja v pravo), upoštevajoč dejstvo, da sprememba ZDoh-2 ni uredila ustreznega prilagoditvenega obdobja in ni zasledovala jasnega prevladujočega javnega interesa?
Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. ZPP v četrtem odstavku 367. b člena od stranke zahteva, da v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter da na kratko obrazloži, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
Do kdaj je treba upoštevati sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje, če ga je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?
ZPP člen 67. ZDZdr člen 43, 46, 47, 71, 71/1, 78, 78/1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotne udeleženke na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, ki je od kraja bivanja nasprotne udeleženke oddaljeno 5,3 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Ljubljani znaša 142 km.
ZPP člen 67. ZDZdr člen 41, 46. ZNP-1 člen 42, 43.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - sprejem osebe v varovani oddelek - sprejem brez privolitve - ekonomičnost postopka - prenos krajevne pristojnosti - ugoditev predlogu
Procesno dejanje zaslišanja nasprotnega udeleženca kot tudi pridobitev izvedenskega mnenja in izvedba naroka bo vsekakor ekonomično in hitreje mogoče izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je v istem kraju dejanskega bivanja nasprotnega udeleženca. Po drugi strani pa znaša razdalja od Okrajnega sodišča v Ljubljani do kraja bivanja nasprotnega udeleženca 130 km.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. Obstoja sodne prakse, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse ne izkaže. Ne sklicuje se na nobeno odločbo višjega ali Vrhovnega sodišča. Pravzaprav niti ne zatrjuje, da bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni (še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna), ali za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna (367.a člen ZPP). Tako sploh ne navede okoliščin, ki bi kazale na pomembnost postavljenih vprašanj, torej na pomembnost odločanja Vrhovnega sodišča z vidika doprinosa dopuščene revizije k razvoju sodne prakse ali enotni uporabi prava, ki presega pomen konkretne zadeve.
izvršba - predlog za odlog izvršbe - izterjava denarne kazni - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog
Zakonodajalec je z 10. členom ZIZ omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena. Ker tako pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe kot tudi pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep o ugotovitvi, da dolžnik ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi, in o dovoljeni izvršbi na TRR dolžnika zaradi izterjave izrečene denarne kazni 150 EUR, nista sklepa iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev. Zato je Vrhovno sodišče dolžnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085754
ZPP člen 351, 351/2, 379/1. URS člen 22.
dopuščena revizija - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - sodba presenečenja - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Predmet obravnavane revizijske zadeve je presoja pravilnosti procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ko je ob upoštevanju sprememb sodne prakse na področju t. i. problematike švicarskih frankov tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njegovo korist.
Ker sta v obravnavani zadevi pritožbeni rok in rok za odgovor na pritožbo iztekla pred spremembo sodne prakse, toženka svojih navedb v pritožbenem postopku ni mogla uskladiti z novimi pravnimi stališči sodišča. Zato je bila v trenutku, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi, podana procesna situacija, ki jo predvideva drugi odstavek 351. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višje sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka postopka. Okoliščina, da je druga predlagateljica sodnica na višjem sodišču, ki bi moralo odločati, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00084832
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 6, 16, 46, 435. SPZ člen 10, 43. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 3.
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - parkirno mesto - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - kupoprodajna pogodba - zmota - skrbnost - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - raziskovalna dolžnost - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija - zaupanje v zemljiško knjigo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali se v okoliščinah konkretnega primera tožnica lahko v razmerju do toženke učinkovito sklicuje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo oziroma na lastno vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi pri spornem parkirnem mestu št. 4?
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko ni vsebinsko obravnavalo ugovora nasprotnega udeleženca glede pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 292/17 k. o. ...?