dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica poslala svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku, saj drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - laična pritožba - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI)
Stranka v postopku s pritožbo lahko opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
ZPP člen 309, 309/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izvensodna poravnava - pravice iz delovnega razmerja
Ne glede na določbo prvega odstavka 309. člena ZPP, ki govori o okrajnem sodišču, je za sklenitev sodne poravnave, ki se nanaša na ureditev razmerij iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, pristojno delovno sodišče, ki je stvarno pristojno za reševanje takšne zadeve.
odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi s presojo o prenehanju potreb po opravljanju dela tožnika pri toženki pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede na pisno obrazložitev dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Čeprav se spor nanaša na delovno razmerje, je ključno, da toženka ni tožničin delodajalec. Zato ne gre za delovni spor, ampak za spor o premoženjskopravnem zahtevku v smislu 30. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VS00092808
ZUreP-3 člen 109, 109/8, 342, 343. URS člen 14, 33, 155, 155/1. ZS-1 člen 3, 3/2. ZPP člen 154, 154/1, 371, 371/2, 378. ZNP-1 člen 139.
dopuščena revizija - obseg revizijske presoje - razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - določitev višine odškodnine - odmena zaradi nemožnosti uporabe - obresti kot nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnine iz posesti - pravica do zakonskih zamudnih obresti - višina zakonskih zamudnih obresti - omejitev višine nadomestila - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti - čas odmere odškodnine - časovna uporaba materialnega prava - pravilo ne ultra alterum tantum - pravna praznina - analogna uporaba zakona - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pravica do zasebne lastnine - načelo enakosti - odmera stroškov v nepravdnem postopku - načelo uspeha
Zamudne obresti, kot oblika denarnega nadomestila zaradi omejitve uporabe nepremičnine pred pravno razlastitvijo, lastniku pripadajo vse od odvzema posesti na nepremičnini, zgolj obračunajo se ob določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino, saj do takrat ni osnove, od katere bi se izračunal odstotni delež in ni znan čas, v katerem obresti tečejo. Zamudne obresti se torej zgolj odmerijo ob določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino, pravica do njihovega plačila pa nastaja kontinuirano v času omejene uporabe nepremičnine. Zamejitev višine zamudnih obresti iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3 ne velja za čas pred začetkom uporabe ZUreP-3 1. 6. 2022.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Zakon v postopku odločanja o predlogu za sprejem odrasle osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja. V konkretnem primeru, ko iz podatkov v spisu izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno varstvo in oskrbo, to pomeni, da bi moralo Okrajno sodišče v Kopru nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva. Ker je nasprotni udeleženec hospitaliziran v PB Idrija in je glede na podatke v spisu mogoče pričakovati, da bo tam ostal dlje časa, se bo procesno dejanje zaslišanja brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Idriji, ki je po podatkih google.maps od naslova bivanja nasprotnega udeleženca oddaljeno 1,6 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Kopru znaša 103 km.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 47, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 92.
zahtevek za vrnitev nepremičnine - gradnja na tujem svetu - gradnja čez mejo nepremičnine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe 47. člena SPZ tožbeni zahtevek na vrnitev in izročitev v neposredno posest in odstranitev objektov zavrnilo v delu, ki se nanaša na del objekta št. 754 v izmeri 28 m² in zemljišče pod tem objektom v izmeri 28 m²?
2. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
3. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
4. Ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (21. člena ZPP), ko ob oceni, da je v zadevi potrebno materialnopravno uporabiti določbe 47. člena SPZ, ni prekinilo pravdnega postopka oziroma ni k prekinitvi napotilo sodišča prve stopnje?
ZOPDA člen 2, 4, 6. ZPP člen 367a, 367c. ZUS-1 člen 22.
denarna odškodnina - priznanje poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu - azbestna bolezen - poračunavanje plačil - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določilo 6. člena ZOPDA s tem, da je pritrdilo stališču tožene stranke, ki je od skupnega zneska odškodnine, ki je določena za najhujšo bolezen, ki jo povzroča azbest in jo upravičenec lahko prejme na podlagi določbe 6. člena tega zakona, odštela že izplačano odškodnino za predhodno verificirano bolezen tako, da upravičenec prejme le razliko oziroma ali 6. člena ZOPDA dopušča poračunavanje odškodnina za posamezne vrste poklicnih bolezni, ki jih povzroča azbest?
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo
predlog pristojnega sodišča za delegacijo pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvene vezi med stranko postopka in sodnim osebjem - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Videz nepristranskosti sodišča je lahko okrnjen, če je stranka postopka ali njen sorodnik zaposlen na pristojnem sodišču, a tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma o nepristranskosti. Okrajno sodišče na Jesenicah sicer spada med manjša sodišča, na katerih so odnosi med zaposlenimi praviloma tesnejši, vendar pa zgolj občasna zaposlitev navedene uslužbenke na sodišču ne omogoča ugoditve predlogu. Razen tega je v primerih, ko delegacijo pristojnosti predlaga sodišče, treba pravni standard okrnitve objektivne nepristranskosti razlagati strožje.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - ločitev otroka od staršev - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka v postopku - agrarna skupnost - ugoditev predlogu
Okoliščina, da na pristojnem sodišču opravlja sodniško funkcijo eden od udeležencev postopka, bi pri razumnem zunanjem opazovalcu zmogla vzbuditi resen dvom v nepristranskost sojenja.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - oddaljenost sodišča - ekonomičnost postopka - zavrnitev predloga
Prenosa pristojnosti iz razloga smotrnosti ne more narekovati oddaljenost prebivališča pravdnih strank od sodišča in njuna stroškovna obremenitev. Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oz. postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - protipravno ravnanje pristojnega sodišča - odškodninski spor zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojmom drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, da bi moralo o tožbi, s katero tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi protipravnega ravnanja pristojnega sodišča, odločati sodišče, ki se mu to protipravno ravnanje očita.
V skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika pritožbe o njej še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določb ugotovilo umik pritožbe.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - neizkazana neenotna sodna praksa - napačno pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDen člen 72, 72/1.
formalne predpostavke - dejansko stanje v reviziji - dejansko vprašanje - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvo navedb v predlogu za dopustitev revizije je izražanje nestrinjanja z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izračun deleža plačane odškodnine v razmerju do izračunane vrednosti odvzetega premoženja in posledično za določitev deleža na odvzetem premoženju, ki ga je treba vrniti, ter s tem povezanim obsegom ugotavljanja pravno relevantnih dejstev. Predlagatelj uveljavlja nedopusten revizijski razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže, da izpostavljeno vprašanje po svoji vsebini ni pravno.