Predlog se zavrne.
Izpostavljenost in prepoznavnost tožene stranke v lokalnem okolju sama po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost odločanja.
Konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale kakršnokoli povezanost oziroma vezi med pravdnimi strankami in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča in s tem v javnosti vzbujale dvom v objektivno nepristransko sojenje, tožena stranka sploh ne navede.
Na splošno izraženi pomisleki o zakonitosti delovanja države oziroma njenih organov, brez konkretizacije kakršnegakoli očitka, ki bi se nanašal na konkretno sodišče, niso utemeljen razlog za prenos pristojnosti. Za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost sodišča tudi ne zadošča (posplošeno navedena in neizkazana) trditev o tem, da sodišče verjetno nima potrebne avtonomnosti in zmožnosti odločiti v zadevi zaradi morebitnih pritiskov in nedovoljenega vplivanja.
Predlog se zavrne.
Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Revizija je v postopkih izvršbe in zavarovanja omejena le na točno določene sklepe. Zoper preostale sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija ni dovoljena. Tak je tudi sklep o izdaji začasne odredbe. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe tudi ne pomeni odločanja o glavni stvari, zato revizija ni dovoljena niti po 37. členu ZNP-1.
Predlog se zavrne.
Zaradi zavezujoče razlage prava, ki jo poda SEU v okviru predhodnega odločanja, že postavljeno vprašanje na SEU zadošča in sodišču države članice omogoča, da (le) prekine postopek v svoji zadevi in čaka na odgovor na isto vprašanje v predhodni (vodilni) zadevi. To vprašanje pridobi naravo predhodnega vprašanja, zato je podlaga za prekinitev v smiselni uporabi 113.a člena ZS in 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Takšna prekinitev postopka pomeni (naknadno) pridružitev in ima enake učinke, kot bi jih imela prekinitev postopka zaradi postavitve istega vprašanja na SEU.
Hipotekarni upnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam. Ni zatrjeval, niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
V obravnavani zadevi je tožnik kot solastnik zoper toženko kot drugo solastnico vložil tožbo, s katero zahteva izročitev solastne nepremičnine v souporabo (in sicer konkretno z izročitvijo ključa in omogočanjem nemotenega dostopa in uporabe). Tak zahtevek je stvarnopravne narave in ne obligacijskopravne, saj temelji na določbi 100. člena v zvezi z 92. členom SPZ, ki solastniku daje pravno varstvo solastninske pravice na delu stvari. Spor zaradi varstva stvarnih pravic spada v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah, za tovrstne spore pa je po prvem odstavku 57. člena ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
Toženec je predlog za dopustitev revizije vložil sam in ob tem ni zatrjeval ali izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Upoštevajoč naravo spora, je zadeva vpisana prav v vpisnik, ki ga vodi sorodnica in tesna zaupnica ene od strank. Vodja vpisnika ima do podatkov neomejen dostop, z zadevo pa je že seznanjena in vanjo dodatno čustveno vpeta. Zaradi organizacije delovnega procesa (ki ga - ob dejstvu, da gre za manjše sodišče z manjšimi kadrovskimi viri - ni mogoče organizirat bistveno drugače) vpisničarka prihaja v domala dnevni stik s tamkajšnjimi sodniki. Čeprav delo opravlja na pravdnem oddelku, ne gre spregledati, da gre za manjše sodišče, v manjšem kraju, kjer so odnosi med vsemi zaposlenimi praviloma bolj intenzivni.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Nasprotni udeleženec in prvi udeleženec predloga nista vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama. Nista zatrjevala, niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nimata postulacijske sposobnosti.
Udeleženka je predlog za dopustitev revizije vložila sama in ob tem ni zatrjevala ali izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanj,
(1) ali se je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi vsebinsko v zadostni meri opredelilo do toženkine pritožbe;
in (2) ali je dopustno samostojno razpolaganje preživelega zunajzakonskega partnerja s skupnimi denarnimi sredstvi, ki se nahajajo na računu umrlega partnerja, oziroma ali je v tem primeru mogoče uspešno zahtevati vrnitev celote teh denarnih sredstev v zapuščino.
Tožnik konkretno izpostavlja dva sodnika pristojnega sodišča, izraža nestrinjanje z njunim delom in preteklima odločitvama. Preostanek tožnikovega predloga je le posplošena kritika, pospremljena z nezadovoljstvom in skepso pravilnosti ter nepristranskosti odločanja pristojnega sodišča. Konkretnih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike pristojnega sodišča, kot enega največjih sodišč v državi, tožnik ne ponudi.