ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. ZGD-1 člen 505, 505-8, 505-9.
nepopolna revizija - pooblastilo za zastopanje - posebni zastopnik za vložitev tožbe - pomanjkljivosti pooblastila za vložitev revizije - zavrženje revizije
Če je bil posebni zastopnik imenovan za vložitev tožbe, velja njegovo upravičenje za zastopanje tožeče stranke v pravdi do konca pravdnega postopka. To upravičenje obsega tudi podelitev novega pooblastila odvetniški družbi na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP za vložitev revizije. V teh okoliščinah (novo) pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki ga ni podpisal posebni pooblaščenec tožeče stranke za vložitev tožbe, ni veljavno pooblastilo.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
ZPP člen 367b, 36.b/4, 367.b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - sporno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - neopredeljen odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije izpostavljena vprašanja niso natančna in konkretna, iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, pa ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
odmera komunalnega prispevka - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Za formalno popolnost predloga mora predlagatej ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2, 69. ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Okrožno sodišče v Kopru se je izreklo za krajevno nepristojno, še preden je tožeča stranka dopolnila tožbo in preden je tožena stranka lahko odgovorila na tožbo, torej v fazi postopka, v kateri procesne predpostavke za obravnavo ugovora krajevne nepristojnosti po prvem odstavku 22. člena ZPP niso bile podane. Sodišče bi se zato lahko izreklo za krajevno nepristojno le pod pogoji iz drugega odstavka 22. člena ZPP, ki pa niso izpolnjeni, saj izključna krajevna pristojnost drugega sodišča ni določena.
Predpostavke odškodninske odgovornosti se pogosto prepletajo. Pri obravnavi konkretnega primera pa se izkaže, da življenjskih okoliščin, ki tvorijo dejansko podlago odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 263. člena ZGD-1, ni mogoče razvrstiti zgolj v okvir posamezne predpostavke odškodninske odgovornosti. Trditev o nakupu poslovno nepotrebnega premoženja predstavlja del trditvene podlage glede predpostavke nedopustnosti ravnanja direktorja družbe, kot tudi glede predpostavke nastanka škode družbi.
Pojavne oblike premoženjskih škod so lahko različne. Odvisne so od načina zatrjevane kršitve. Pri tem je treba upoštevati, da vsakega izdatka družbe, kot na primer za donacije, sponzorstvo, za raziskovalne, naravovarstvene in druge podobne namene, ni mogoče šteti za škodo. Čeprav ne povečujejo dobička družbe (neposredno ali posredno), so lahko takšni izdatki potrebni in upravičeni. V primeru, da gre za gospodarsko javno službo, s katero se zagotavljajo javne dobrine, je pri presoji potrebnosti in upravičenosti izdatkov treba upoštevati, da je pridobivanje dobička družbe že načeloma podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
merilo skrajne skrbnosti - standard obrazloženosti - padec na poledenelem cestišču - odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
nepopoln predlog - podpis vloge - podpis - nepodpisan predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer ta ni podpisan s strani pooblaščenca. Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - čas vložitve predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ugoditev predlogu
Nasprotna udeleženka je zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru kot sodnica in razporejena na pravdni oddelek.
Okoliščina, da je ena izmed strank na razpravljajočem sodišču zaposlena kot stranka postopka, predstavlja razlog za prenos pristojnosti, ker bi bil sicer omajan videz nepristranskega sojenja.
postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - začasne odredbe za varstvo koristi otrok - nadomestitev soglasja starša - vpis otroka v osnovno šolo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZPP v prvem odstavku 384. členu določa, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z (včasih tudi pred) "glavnim" postopkom in v katerem (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec sodišča - hitrost postopka - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
Prva toženka ni zaposlena na sodišču kot sodni funkcionar. Res je sicer, da Okrajno sodišče v A. sodi med manjša sodišča v državi. Vendar prva toženka ni zaposlena na pravdnem oddelku tega sodišča, kjer se zadeva obravnava, dalje ne gre za spor, ki bi bil zaupne, osebne narave in končno gre za odločanje o tožbi zaradi motenja posesti s hkrati vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe. Gre torej za postopek, ki mora biti po svoji naravi hiter, postopek po 67. členu ZPP pa ga zavlačuje. Predlagajoče sodišče predloga vsebinsko ni podrobneje konkretiziralo, tožeča stranka pa v tožbi tudi ni izrazila dvoma glede nepristranskosti sodišča, čeprav je nasprotna stranka tista, ki je zaposlena na tem sodišču.
ZPP člen 70, 70-6, 181, 181/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 360. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1.
začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - epidemija - nepremagljive ovire - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje - disciplinska sankcija - odločba o sankciji - odprava disciplinske odločbe - zakonitost sankcije - trener košarke - akt zveze društev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Sodna praksa je enotna, da je lahko videz nepristranskosti okrnjen, če je sodnik pristojnega sodišča stranka postopka (ne glede na vrsto postopka). Navedeno velja tudi za upokojenega sodnika. Pri tem je treba upoštevati neko razumno dolžino obdobja od upokojitve. Dlje časa kot je preteklo od upokojitve, bolj je zbledela sodnikova povezava s sodiščem in s tem tudi tehtnost razloga za delegacijo. V konkretni zadevi od sodničine upokojitve ni poteklo toliko let, da bi omenjena povezava lahko zbledela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00091904
SPZ člen 77, 78. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
postopek za ureditev meje - kriterij močnejše pravice - tožba na ugotovitev lastninske pravice - res iudicata - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZCes-1 člen 16. URS člen 153. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 18.
povrnitev škode - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - podzakonski akt - pravilnik - padec drevesa - varovalni pas - varovalni pas ceste - občinska cesta - odgovornost koncesionarja - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - dolžna skrbnost - odškodninska odgovornost rednega vzdrževalca občinskih cest - podiranje dreves ob javni cesti - koncesionar - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče z določbo podzakonskega akta (18. člen Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest) širiti obveznost vzdrževalca javne ceste na vzdrževanje dreves izven zakonsko opredeljenega varovalnega pasu, kot ga določa Zakon o cestah (ZCes-1), ne da bi to predstavljalo kršitev načela hierarhije pravnih aktov (153. člen Ustave).