določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom o nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in nezaupanje v pristojno sodišče ne pomenita utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.
kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprto sojenje - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo sodbo prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24, 24/1. OZ člen 86, 86/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - sklicevanje na novo sodno prakso - pravica do izjave - odprto sojenje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo sodbo prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku (torej ali bi moralo pritožbeno sodišče pozvati pravdni stranki, da se lahko, glede na spremenjeno sodno prakso, o tem izjavita oziroma podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na navedeno novo pravilno uporabo materialnega prava relevantni oziroma bi ju moralo povabiti na sejo)?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prestajanje zaporne kazni - zapornik - ugoditev predlogu
Glede na to, da toženec prestaja zaporno kazen v Novi Gorici in bi z njegovo privedbo na sodišče v Črnomlju nastali visoki potni stroški, ob dejstvu, da se zapori soočajo s težavo pri zagotavljanju spremstva zapornikov na naroke, se bo postopek z manjšimi stroški in lažje izvedel na sodišču, ki je (naj)bližje zavodu za prestajanje kazni zapora, tj. Okrajnem sodišču v Novi Gorici.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - ureditev meje v nepravdnem postopku - javno dobro - laična stranka - stanje v zemljiškem katastru - kriterij močnejše pravice
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075923
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5. ZVPot člen 24. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipotekarni bančni kredit - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - ničnost pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sklicevanje na novo sodno prakso - pravica do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je ničen sporazum, opr. št. SV 770/2005 z dne 22. 6. 2005, o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika v notarskem zapisu ter da se ugotovi neveljavnost vknjižene hipoteke pri zastavljeni nepremičnini in se vse hipoteke izbriše?
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - dovoljenost revizije - revizija v izvršilnem postopku - sklep o odmeri izvršilnih stroškov - laičen predlog - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga
Revizijo je zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, in sicer na sklepe, s katerimi je zavržen ali zavrnjen predlog za izvršbo ali je bilo predlogu za izvršbo ugodeno. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena.
Poleg tega predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga tako nima postulacijske sposobnosti in je predlog tudi iz tega razloga nedovoljen.
delegacija pristojnosti - razlog smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat, redoma soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v zavodu na območju drugega sodišča. Takšna okoliščina sicer ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivanja do pristojnega sodišča glede na stanje nasprotnega udeleženca, nesorazmerno težavo. Če je mogoče to težavo olajšati s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, Vrhovno sodišče predlogu tudi ugodi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42, 99.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vznemirjanje lastninske pravice - priposestvovanje služnosti - solastnina - prenehanje vznemirjanja - primeren rok
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o vprašanju, ali predstavlja toženkina uporaba vodovodne in električne napeljave, ki poteka čez parceli v lasti tožnika, vznemirjanje njegove lastninske pravice po prvem odstavku 99. člena SPZ, ob upoštevanju dejstva, da je vse napeljave predhodno zgradila mati pravdnih strank, tožnik pa je postal lastnik teh parcel šele kasneje?
Ali predstavlja rok 15 dni, kot ga je toženki postavilo sodišče za prenehanje vznemirjanja tožnika, primeren rok glede na obseg del in dovoljenja, ki so potrebna za zagotovitev in izgradnjo nove vodovodne napeljave?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZKP člen 110, 224, 498. OZ člen 73. SPZ člen 64.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - dobrovernost kupca - zaseg motornega vozila v kazenskem postopku - prodaja v stečaju - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - zavrnitev predloga
Zgolj in samo dejstvo, da je zoper nekatere sodnike drugega oddelka predlagatelj sprožil odškodninski spor, še ne more omajati videza nepristranskosti sodnikov drugih oddelkov istega sodišča, ki je tudi drugo največje pritožbeno sodišče v državi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00076320
ZVPot člen 24, 24/1. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00077215
ZPP člen 204, 378, 379, 379/1. ZOZP člen 7. URS člen 22.
dopuščena revizija - povračilni zahtevek zavarovalnice - obvestilo o pravdi - intervencijski učinek - učinek pravnomočne sodbe - učinek sodne poravnave - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do poštenega postopka - pravica do sodelovanja v postopku - možnost sodelovanja v postopku - ugoditev reviziji - delna razveljavitev sodbe
Intervencijski učinek sodbe je omejen le na zahtevek, o katerem je bilo odločeno v postopku, v katerem je imel intervenient ali obveščenec po 204. členu ZPP možnost sodelovanja in vplivanja na njegov razplet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00075603
ZUS-1 člen 32, 32/2, 33.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - ureditvena začasna odredba - varstvo pravic stranke - učinkovito sodno varstvo - stranska udeležba - priznanje lastnosti stranke v postopku - odmera NUSZ
Pritožnica kot težko popravljivo škodo (tako kot v tožbi) navaja, da bo zaradi izdaje meritorne odločbe o odmeri NUSZ neuspešna pri uveljavljanju svojih koristi, saj naj bi bilo o tem upravnem sporu odločeno po zaključku postopka o odmeri NUSZ. V zvezi s tem Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je izdaja ureditvene začasne odredbe z enako vsebino kot tožbeni zahtevek mogoča samo v primeru, ko je le z njeno izdajo mogoče zagotoviti učinkovito sodno varstvo stranki v glavnem postopku. Navedeno pa v obravnavanem postopku, kljub drugačnim navedbam pritožnice, ni izkazano. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča odločba v glavnem sporu ne bi smela biti izdana, preden se ne reši vprašanje priznanja pritožničine pravice do stranske udeležbe.
pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za dopustitev revizije - nedovoljena pritožba - pristojnost Vrhovnega sodišča - zavrženje pritožbe
Zakon ne določa, da bi imela stranka pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim Vrhovno sodišče zavrže predlog za dopustitev revizije. Take pravice tudi ni mogoče izpeljati iz določb o pristojnostih, ki jih ima Vrhovno sodišče po ZPP, saj ni najti določb, po katerih bi imelo Vrhovno sodišče v pravdnem postopku kadarkoli pristojnost za odločanje o pritožbi zoper odločitev, ki jo samo sprejme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS00076133
ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2-4, 66, 66/1.
mednarodna blagovna znamka - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pravni interes za pritožbo - pristojnost slovenskega sodišča
Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine je treba v skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUS-1 odpraviti celovito; v okoliščinah primera postopanja tožene stranke ni mogoče brez utemeljenih razlogov omejiti zgolj na posamezne zahteve oziroma obvestila. Sodišče prve stopnje bo moralo imeti pred očmi, da za tožečo stranko, ki (med drugim) uveljavlja, naj tožena stranka izda ustrezno odločbo, sporno postopanje tožene stranke zaobjema tudi njeno postopanje v zvezi z njenim dopisom.
Dopusten je sodni preizkus odločitve oziroma ravnanja tožene stranke v subsidiarnem upravnem sporu le, če je slovensko sodišče pristojno za odločanje.
Ne drži pritožničino stališče, da je mogoče v subsidiarnem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 posledice po 4. alineji drugega odstavka 33. člena ZUS-1 odpraviti v vsakem primeru oziroma na vsak zahtevani način, ne glede na materialnopravno podlago obravnavane zadeve. V konkretni zadevi način odprave posledic, za katerega se z delom zahtevka zavzema tožeča stranka, zaradi nepristojnosti slovenskega sodišča ni dopusten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS00076129
ZPP člen 343, 343/4, 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2-4, 66, 66/1.
mednarodna blagovna znamka - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pristojnost slovenskega sodišča - pravni interes za pritožbo
Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine je treba v skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUS-1 odpraviti celovito; v okoliščinah primera postopanja tožene stranke ni mogoče brez utemeljenih razlogov omejiti zgolj na posamezne zahteve oziroma obvestila. Sodišče prve stopnje bo moralo imeti pred očmi, da za tožečo stranko, ki (med drugim) uveljavlja, naj tožena stranka izda ustrezno odločbo, sporno postopanje tožene stranke zaobjema tudi njeno postopanje v zvezi z njenim dopisom.
Dopusten je sodni preizkus odločitve oziroma ravnanja tožene stranke v subsidiarnem upravnem sporu le, če je slovensko sodišče pristojno za odločanje.
Ne drži pritožničino stališče, da je mogoče v subsidiarnem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 posledice po 4. alineji drugega odstavka 33. člena ZUS-1 odpraviti v vsakem primeru oziroma na vsak zahtevani način, ne glede na materialnopravno podlago obravnavane zadeve. V konkretni zadevi način odprave posledic, za katerega se z delom zahtevka zavzema tožeča stranka, zaradi nepristojnosti slovenskega sodišča ni dopusten.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih - zavrnitev predloga
Sprejetje pravnih odločitev v predhodnih postopkih samo po sebi ne utemeljuje dvoma v videz nepristranskosti sodišča z vidika razumnega zunanjega opazovalca. Razumevanje, da je tak objektivni dvom utemeljen že s stališči, na katerih temeljijo predhodne sodne odločitve, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodne oblasti.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje skupnih delov nepremičnine - obveznosti etažnega lastnika - oddajanje skupnih delov v najem - obveščanje etažnih lastnikov - zožujoča razlaga - zmotna uporaba materialnega prava - stopničasta tožba - ugoditev reviziji
Določbo šestega odstavka 121. člena SPZ je glede na obrazloženo treba razlagati tako, da obveznost informiranja glede vsebin, ki so potrebne za upravljanje skupnih delov, obstoji, ne glede ali se z zornega kota naslovnika te obveznosti (etažnega lastnika) navezuje na njegove dolžnosti, urejene v 121. in 122. členu SPZ, ali na obveznosti, ki izhajajo iz značilnosti zakonsko urejene vsebine etažne lastnine kot solastnine skupnih delov.
Kadar etažni lastnik odda del skupnega dela v najem brez soglasja ostalih etažnih lastnikov, čeprav je njihovo vnaprejšnje soglasje za pogodbo take vsebine obvezno, mora etažni lastnik, ki je sklenil najemno pogodbo, na podlagi šestega odstavka 121. člena SPZ omogočiti vpogled drugim etažnim lastnikom v to pogodbo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Sodišče druge stopnje ni jasno navedlo, v čem je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in kako naj sodišče prve stopnje dopolni izvedeni dokazni postopek glede temelja odškodninske odgovornosti, s tem da je sodišče druge stopnje samo, mimo ugotovitev sodišča prve stopnje, kot ključno izpostavilo dejstvo, da bi moral delovodja tožnika opozoriti na napačno opravljanje dela. Predvsem pa je za odločitev o pritožbi bistveno, da sodišče druge stopnje ni ustrezno obrazložilo razlogov, ki naj bi nalagali vračanje zadeve sodišču prve stopnje.