določitev krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - ugoditev predlogu
Postopek bo predvidoma lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo glede na njegovo zdravstveno stanje predvsem v korist udeleženca.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - kaznovanje stranke - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi gre za izrek ukrepa kaznovanja, ki je bil izrečen na predlog razpravljajoče sodnice, zaradi žaljivih izjav, ki so se nanašale nanjo. Z namenom zagotavljanja nepristranskosti pri odločanju o kaznovanju je za takšne primere že zakonodajalec v tretjem odstavku 109. člena ZPP predvidel, da razpravljajoči sodnik poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, poleg poznanstev med sodniki odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
postulacijska sposobnost - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz predloga niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenega pravnega vprašanja, saj se toženec osredotoča le na konkretno zadevo. Konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi zastavljeno vprašanje rešilo nezakonito, v predlogu ni mogoče prepoznati. Sklicevanje na neobstoj sodne prakse je neutemeljeno, saj glede postavitve novega izvedenca in pomena predpravdnega izvedenskega mnenja obstaja obširna sodna praksa.
odmera odškodnine za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - sočasna uporaba prejšnjega in sedaj veljavnega zakona - omejitev višine nadomestila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pri odločanju o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti v postopku določitve odškodnine zaradi razlastitve, začetem po uveljavitvi ZUreP‑3, sodišče dolžno uporabiti ZUreP‑3 kot veljavno materialnopravno podlago, zlasti glede določbe osmega odstavka 109. člena, ki določa omejitev višine nadomestila za čas med dejansko in pravno razlastitvijo, ali pa je dopustna uporaba prej veljavnih zakonov (ZUreP‑2 ali ZUreP‑1), čeprav so ti prenehali veljati že pred začetkom postopka?
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?
obnova postopka - ugotavljanje dejanskega stanja - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost na dejanske ugotovitve odločb - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da mora Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ko obnavlja postopek na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 45. člena ZKme-1, ugotavljati materialno resničnost pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe pristojnega organa?
nedovoljena pritožba - sposobnost biti stranka v postopku - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje pritožbe
Ker je pritožnica prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka (tretji odstavek 286. člena hrvaškega Stečajnega zakona), nima pravnega naslednika. Pomanjkanja sposobnosti biti stranka se zato ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). Iz navedenih razlogov pritožba, vložena v imenu pravne osebe, ki ne obstaja več, ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - subjektivna nepristranskost sodnika in objektivna nepristranskost sodišča
V konkretnem primeru je toženka sodnica Okrožnega sodišča v Kopru, ki je bila nedavno nazaj sodnica Okrajnega sodišča v Kopru. Obe sodišči se nahajata na istem naslovu, tako da se sodniki okrajnega in okrožnega sodišča redno srečujejo kot sodelavci, kar lahko utemeljuje dvom v nepristranskost sodnikov sodišča, katerega sodnica je bila do nedavnega tudi toženka stranka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča - sodnik kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
Položaj, ko je stranka postopka zakonec sodnika sodišča, ki obravnava zadevo, je bila v sodni praksi že večkrat prepoznana kot utemeljena okoliščina za prenos pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče tudi v tej zadevi predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje v pritožbenem postopku te nepravdne zadeve določilo Višje sodišče v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča - odvetnik - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
Da je odvetnik ali odvetnica, ki večkrat sodeluje kot pooblaščenec strank v sodnih postopkih, dobro poznan med sodniki določenega sodišča ali več njih, je za sodišča v državi pogosta in običajna okoliščina, ki ne more predstavljati razloga za prenos krajevne pristojnosti. Tako je Vrhovno sodišče že odločilo v sklepu I R 137/2021 z dne 20. 10. 2021. Tudi zatrjevana okoliščina, da je sestra predlagateljice nekoč opravljala delo strokovne sodelavke na sodišču v Novi Gorici, samo po sebi ne govori v prid takšni personalni povezavi med predlagateljico in vsemi sodniki tega sodišča, ki bi vrgla senco dvoma na nepristranskost sodišča v Novi Gorici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00087374
ZNP-1 člen 6, 6/1, 6/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1. ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - razlog smotrnosti - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - hitrost postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Gre za postopek, namenjen varstvu pravic in pravnih interesov osebe, ki zanje sama ni zmožna poskrbeti, zato je pomen hitre izvedbe postopka še toliko večji. Po prepričanju Vrhovnega sodišča se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred drugim sodiščem, zato je predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086967
ZNP-1 člen 61, 62. ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Ker gre za postopek, v katerem je hitrost izraziteje poudarjena, in je očitno, da bo mogoče postopek bolj ekonomično izvesti pred drugim sodiščem, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.