Če sodišče v dokazni oceni, podani v obrazložitvi sodbe, dokazno utesnjuje sporočilni pomen pisne izjave priče, priče pa neposredno ne zasliši, čeprav je bil tak predlog podan, potem ne sme stranki, ki je tak dokazni predlog podala, pripisati, da ni zadostila dokaznemu bremenu.
predlog za dopustitev revizije - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - sodba presenečenja - sporna dejstva - nesporna dejstva - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče s tem, ko tožeče stranke na glavni obravnavi ni opozorilo, da tožničino trditev o fizičnem prejemu e-pošte (šele) dne 27. 2. 2019 šteje za sporno in za nedokazano, kršilo določbo 285. člena ZPP in tožničino ustavno pravico iz 22. člena Ustave?
začasna odredba ZUS-1 - rok za pritožbo - fikcija vročitve pisanja v soboto - prepozna pritožba
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe, se lahko vloži v 3 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam.
Fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP) nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - ustalitev pristojnosti
V tej zadevi se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno po ugovoru toženca in stranskega intervenienta o stvarni nepristojnosti. Sklep o tem je izdalo po razpisu glavne obravnave, zato je prišlo do ustalitve pristojnosti pri tem sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075211
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 21, 21/3. ZPP člen 351, 383. URS člen 22. ZZK-1 člen 243.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - objektivno merilo - profesionalna skrbnost - valutno tveganje - spremembe valutnih tečajev - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neuresničeno pričakovanje - interesi potrošnikov - povprečni potrošnik - načelo vestnosti in poštenja - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodba presenečenja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - izbris hipoteke - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Zaradi neizpolnjene pojasnilne dolžnosti se informacijski razkorak med ponudnikom in potrošnikom ohrani, kar skupaj vzpostavi ne le znatno neravnotežje (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), temveč lahko povzroči tudi, „da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval“ (3. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot). Nepopolna pojasnila tudi krnijo načelo vestnosti in poštenja (4. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), saj so s tem zanemarjeni interesi nasprotne stranke. Kršitev teh alinej ima za posledico nepoštenost pogodbenega pogoja. Razlaga, ki nezadostnih pojasnil glede glavnega predmeta pogodbe ne bi sankcionirala, bi bila namreč v nasprotju s cilji Direktive 93/13.
V obravnavani zadevi je pomembno, da sta pravdni stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje navajali dejstva in predlagali dokaze na podlagi kasneje preseženih izhodiščih sodne prakse, sodišči prve in druge stopnje pa sta pravno relevantnost dejstev ugotavljali ob upoštevanju le-teh. Ker stranki nista imeli možnosti razpravljati o zgoraj navedenih novih materialnopravnih izhodiščih, je Vrhovno sodišče zaradi varstva pred sodbo presenečenja (383. člen ZPP v zvezi s 351. členom ZPP) in zagotovitve učinkovite pravice do sodnega varstva sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Stranki bosta tako imeli tudi možnost kontradiktorne obravnave vprašanja neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njenega izbrisa v skladu z določbami 243. člena ZZK-1. S takšnim postopanjem revizijskega sodišča je varovano spoštovanje pravic pravdnih strank, zagotovljenih z 22. členom Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075210
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 86, 119. ZPotK člen 6. ZVPot člen 23, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - konverzija - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - ničnost pogodbe - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugoditev reviziji
Stališče nižjih sodišč glede intenzitete pojasnilne dolžnosti ni skladno z novejšo prakso Vrhovnega sodišča. Za njeno pravilno izpolnitev ne zadostuje zgolj, da je potrošnik obveščen o možnih zvišanjih ali znižanjih vrednosti tuje valute, temveč tudi o ostalih okoliščinah, za katere je toženka vedela oziroma jih je bila dolžna vedeti in jih je bila skladno z njeno profesionalno skrbnostjo dolžna sporočiti tožnikoma. To pa, kot je bilo že pojasnjeno, zajema tudi nevarnost zelo velike apreciacije CHF v razmerju do valute, v kateri potrošnik prejema dohodke ter, posledično vpliv tako oteženega pogodbenega bremena na njegovo življenje ter zmožnost, da ga sploh prenese.
Takšen položaj zaradi neizčrpanega procesnega gradiva ter upoštevaje spremenjen sodniškopravni kontekst nalaga razveljavitev sodb nižjih sodišč.
Pogodbeno predvidena možnost konverzije, valutna klavzula ter ustrezna vsebina pojasnilne dolžnosti so trije dejavniki, ki drug na drugega lahko součinkujejo. Takšna ugovorna teza bi morala biti predmet kontradiktorne obravnave. To velja tem bolj, ker je v času med sojenjem pred nižjimi sodišči v tej zadevi in sojenjem pred Vrhovnim sodiščem, prišlo do postroženja stališč o tem, kakšna naj bi bila ustrezna pojasnilna dolžnost. To postroženje, ki je na prvi pogled le kvantitativno, saj zadeva intenzivnost pojasnilne dolžnosti, je v resnici takšne narave, da je sodna praksa pomembno spremenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075843
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5. ZVPot člen 24. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniška kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklicevanje na novo sodno prakso - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - čas sklepanja pogodbe - pritožbene navedbe - zadostnost trditvene podlage - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Napačna je bila ocena sodišča druge stopnje, da so bile tožničine pritožbene navedbe glede znatnega neravnotežja zlasti glede tega, kako konkretno so valutne spremembe vplivale na njen položaj, pomanjkljive, in da že zato s pritožbo ne more uspeti. Ker je za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja bistvena ocena informacijskega neravnotežja v času sklepanja pogodbe, zadoščajo pritožbene navedbe tožnice, da toženka ni zadostila profesionalnim standardom glede izpolnitve pojasnilne dolžnosti. Vrhovno sodišče je zato sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje bo moralo v luči predstavljenih materialnopravnih izhodišč iz novejše sodne prakse preizkusiti presojo sodišča prve stopnje, ali so bila pojasnila toženke tako dobra, da se je toženka mogla zavedati dejanskih posledic velikega padca vrednosti domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njenih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - splošno pravilo - navezne okoliščine - stalno prebivališče - izjema - dejansko bivanje - narava postopka - odvzem mladoletnega otroka
Sistem krajevne pristojnosti temelji na tipičnih okoliščinah, ki naj omogočajo čim hitrejši, cenejši in strankam dostopen postopek. Navezna okoliščina stalnega bivališča, ki z življenjem v konkretni zadevi nima nikakršne zveze, se od takšnega zakonsko predvidenega tipa odmika. Zaradi družinske in socialno problematične narave tega nepravdnega postopka je to posebej očitno, potreba po korekciji tipskega pravila pa toliko bolj nujna. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo ter na podlagi pooblastila iz 67. člena ZPP predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Z.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00076573
ZVPot člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 4, 5.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - potrošniški kredit - valutna klavzula v CHF - hipoteka - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so nični pogodba o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo in notarski zapis, ki vsebuje pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo in sporazum po 142. členu SPZ ter dodatek št. 1 k pogodbi. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijana sklep in sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, ker je Vrhovno sodišče na predlagana pravna vprašanja že odgovorilo v sodbi II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023 in sklepu II Ips 37/2023 z dne 20. 3. 2024.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - umik predloga - predlog za kaznovanje
Vlagatelj pravnega sredstva umakne vloženo pravno sredstvo, dokler sodišče ne izda o njem odločbe. Po analogiji velja enako glede predlaganega akta, kakršen je predlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZPP pravdnim strankam ne daje možnosti, da bi podale predlog za kaznovanje po 11. ali 109. členu ZPP. Predlog tožeče stranke za kaznovanje tožene stranke zato ni upošteven.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali pritožbeno sodišče s tem, ko izda vmesno sodbo, s katero v izreku ugotovi obstoj pravnega razmerja - odškodninske odgovornosti, krši določila 315. člena ZPP in ali je izrek vmesne sodbe, v katerem se "ugotovi" obstoj pravnega razmerja oziroma "ugotovi odškodninska odgovornost", pravilen?
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da sodišče druge stopnje ni pojasnilo razloga za uporabo kasatoričnih pooblastil iz prvega odstavka 354. člena ZPP. Pritožnica skuša s tako pojasnjenimi razlogi polemizirati predvsem z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Zato v okoliščinah konkretnega primera Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča druge stopnje, da ne gre za bistveno kršitev postopka, ki bi jo lahko samo odpravilo sodišče druge stopnje.
spor o pristojnosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - zavrženje predloga
Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, temveč le za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena ZIZ.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - utemeljitev pomembnosti vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj z navedbami v predlogu, ki niso bile v nobeni zvezi s predlaganimi vprašanji, ni obrazložil pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj, niti ni pojasnil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje predlagana vprašanja rešilo nezakonito. Njegova vloga je po vsebini podobna reviziji zoper odločbi sodišč prve oziroma druge stopnje, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov po ustaljeni sodni praksi sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.