določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče, medtem ko predlog ne vsebuje niti navedbe niti obrazložitve tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Če je podan dvom v sodnike, ki so pristojni odločati o izločitvi, je treba ta procesni problem reševati v postopku za izločitev sodnika, ne pa prek instituta prenosa pristojnosti celotne zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - POGODBENO PRAVO
VS00091589
ZPP člen 70, 70-6, 181, 181/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSPDSLS-1 člen 50, 50/1, 50/9. ZJF člen 80f, 80f/1, 80f/2, 80f/2-2.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - ničnostna tožba - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - poseg v pravni položaj - actio popularis - nakup na javni dražbi - občan - razpolaganje občine z nepremičninami - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - nepremičnina v lasti občine - akt poslovanja občine - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemnik neprofitnega stanovanja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - sprememba neprofitne najemnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Kopru moralo prvo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva, in kjer ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Postojni, na čigar območju je nasprotna udeleženka nastanjena v navedenem domu.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - očitek protispisnosti - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - konkretizacija razloga - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - nedovoljen predlog - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu sicer zastavi pravno vprašanje, a ne navede okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti ne izkaže obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse, še več: obstoja ali neenotnosti sploh ne zatrjuje.
ZZUSUDJZ člen 6. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6.
tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje - zadržanje zastaranja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče pravilno štelo, da se 6. člen ZZUSUDJZ ne nanaša na tek zastaralnih rokov?
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
izločitev delavcev centra za socialno delo - laičen predlog - postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj, ki je predlog vložil sam, nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti. Tega ne morejo spremeniti zatrjevane okoliščine o nezaključenem postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pravni sistem namreč omogoča naknadno sanacijo upravičeno zamujenega roka za opravo pravdnega dejanja.
Revizijo je mogoče vložiti le zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je postopek končan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00091914
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu - sodnik kot stranka v postopku
V konkretnem primeru sta prvi toženec in druga toženka sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ni dvoma, da bi odločanje sodišča v zadevi, ko je stranka postopka sodnik pristojnega sodišča (ne glede na vrsto postopka), okrnilo videz nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00091476
ZDR-1 člen 44.
javni uslužbenci - razlika v plači - opis del in nalog - upoštevanje napredovanj - sprememba prvostopenjske odločitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
I. Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je podana kršitev določb postopka, če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi bil glede temelja zahtevka izveden kakršenkoli dokaz, niti ni strankam dana možnost, da bi se izrekle o naziranjih sodišča druge stopnje, ki so diametralno nasprotna fokusu postopka na prvi stopnji;
− ali je delavec upravičen do razlike plače med plačo delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in plačo višje vrednotenega delovnega mesta, če sta opisa delovnih mest v bistvenih delih enaka;
− ali je delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za eno delovno mesto, lahko upravičen do plačila za delo na drugem delovnem mestu v višini izhodiščnega plačnega razreda tega drugega delovnega mesta, povečano za plačne razrede napredovanj, ki jih je že dosegel na prvem delovnem mestu.
dopuščena revizija - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje revizije
Že pred vložitvijo revizije (ta je bila vložena 1. 10. 2025) je nadzorni svet prvega nasprotnega udeleženca 24. 9. 2025 sprejel sklep o imenovanju drugega delavskega direktorja za mandatno obdobje petih let. V sklepu je bilo določeno, da stopi v veljavo, ko B. B. pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave. To dovoljenje je pridobil 8. 1. 2026. S tem je začel sklep o njegovem imenovanju polno učinkovati in je takrat prenehal mandat druge nasprotne udeleženke kot delavske direktorice v upravi prvega nasprotnega udeleženca. S tem pa je odpadel tudi razlog za odločanje sodišča o odpoklicu druge nasprotne udeleženke kot delavske direktorice, torej tudi pravni interes predlagatelja za revizijo, saj ne more več doseči oblikovalnih učinkov sodne odločitve, ki jo je predlagal.