določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni podanih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Dejstvo, da ima Višje sodišče v Kopru skupaj šest sodnikov na civilnem oddelku - torej dovolj za oblikovanje dveh različnih senatov, prav nasprotno kaže na to, da je v predmetni zadevi zagotovljeno nepristransko sojenje. Sodnik, ki je sodeloval v zadevi v postopku pred sodiščem nižje stopnje, pa ne sme opravljati sodniške funkcije v isti zadevi pred sodiščem višje stopnje (izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP).
Sodniki so dolžni soditi v skladu z zakonom in Ustavo ter nepristransko. Zaupanja v nepristranskost ne morejo omajati zatrjevane okoliščine, da gre za manjše višje sodišče in da so sodniki lahko službeno povezani v zadevah, o katerih odločajo oziroma naj bi se o njih lahko celo neformalno posvetovali.
razveljavitev plačilnega naloga - postulacijska sposobnost - laičen predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
laičen predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - ugoditev predlogu
Postopek bo predvidoma lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo glede na njegovo zdravstveno stanje predvsem v korist udeleženca.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - kaznovanje stranke - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi gre za izrek ukrepa kaznovanja, ki je bil izrečen na predlog razpravljajoče sodnice, zaradi žaljivih izjav, ki so se nanašale nanjo. Z namenom zagotavljanja nepristranskosti pri odločanju o kaznovanju je za takšne primere že zakonodajalec v tretjem odstavku 109. člena ZPP predvidel, da razpravljajoči sodnik poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, poleg poznanstev med sodniki odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
postulacijska sposobnost - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz predloga niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenega pravnega vprašanja, saj se toženec osredotoča le na konkretno zadevo. Konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi zastavljeno vprašanje rešilo nezakonito, v predlogu ni mogoče prepoznati. Sklicevanje na neobstoj sodne prakse je neutemeljeno, saj glede postavitve novega izvedenca in pomena predpravdnega izvedenskega mnenja obstaja obširna sodna praksa.
odmera odškodnine za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - sočasna uporaba prejšnjega in sedaj veljavnega zakona - omejitev višine nadomestila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pri odločanju o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti v postopku določitve odškodnine zaradi razlastitve, začetem po uveljavitvi ZUreP‑3, sodišče dolžno uporabiti ZUreP‑3 kot veljavno materialnopravno podlago, zlasti glede določbe osmega odstavka 109. člena, ki določa omejitev višine nadomestila za čas med dejansko in pravno razlastitvijo, ali pa je dopustna uporaba prej veljavnih zakonov (ZUreP‑2 ali ZUreP‑1), čeprav so ti prenehali veljati že pred začetkom postopka?
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?