predlog za dopustitev revizije - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
ZIZ člen 100, 100/1, 100/3, 136. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3, 114/4.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - delovno območje sodišča
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena ZS). Dokler uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o območjih občin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00074820
DZ člen 196, 196/1. ZNP-1 člen 23, 93.
dopuščena revizija - preživnina - določitev preživnine za mladoletnega otroka - nepravdni postopek - nevezanost na zahtevek - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - omejitve - prekoračitev predloga - prekoračitev zahtevka - zavrnitev revizije
Značilnost nepravdnega postopka je nevezanost sodišča na morebitno predlagani način ureditve razmerja. Vendar ta značilnost ni absolutna. Sodišče ne more urejati razmerij mimo predloga, ne sme se lotiti urejanja razmerij, ki v predlogu niso opisana. Omejitve nevezanosti lahko določajo tudi drugi zakoni, ki urejajo razmerja, o katerih se odloča v nepravdnem postopku. Taka je določba 196. člena DZ, po kateri se »preživnina […] določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine« .
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - zaslišanje nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo sodišče, na območju katerega nasprotna udeleženka trenutno biva, saj je utemeljeno pričakovati, da se bo postopek pred tem sodiščem izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izločitev sodnikov - dopustni razlogi - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev pritožbe
Po 66. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva smiselno uporabljajo določbe postopka o postavitvi pod skrbništvo. Tako se uporablja tudi določba drugega odstavka 57. člena ZNP-1, ki priznava procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga tudi osebi, na katero se postopek nanaša. Smiselna uporaba te določbe pomeni, da tudi v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva takšna oseba lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je tako, je Vrhovno sodišče o laični pritožbi predlagatelja vsebinsko odločalo.
Predlog za izločitev se nanaša na izločitev štirih sodnikov. Izločitev treh sodnikov predlagatelj zahteva zato, ker so pred tem sprejeli za predlagatelja neugodno odločitev, predloga za izločitev višje sodnice C. C. pa predlagatelj ni konkretiziral. Predlagatelj torej, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, v resnici izraža nezadovoljstvo z vsebino odločitev v predhodnih zadevah. Za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti so na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva in ne institut izločitve sodnika.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č, 377, 443, 458, 458/8.
laičen predlog za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj ni zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti. Poleg tega gre za spor majhne vrednosti, v katerem ni revizije oziroma je ni mogoče dopustiti. Oboje narekuje zavrženje predloga.
delegacija pristojnosti - drug tehten razlog - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstva, da je ena izmed strank postopka upokojeni sodnik sodišča (upokojil se je pred štirimi leti), ki je pristojno odločati o zadevi, da sta bila tudi peta toženka in šesti toženec do nedavnega sodnika v isti zgradbi kot sodišče, pred katerim bi moral teči postopek, in upoštevaje odmevnost zadeve, čeprav gre le za odločitev o stroških postopka, pomenijo takšne okoliščine, zaradi katerih bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nepristranskosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00074825
OZ člen 39, 335, 335/1, 336, 336/1, 337, 360, 435. ZPP člen 39, 39/1, 40, 40/3, 41, 41/2, 182, 182/3, 196, 197, 370, 370/2, 377, 380, 380/2. ZZK-1 člen 99, 99/1, 99/1-1, 243, 243/4. URS člen 23. ZOR člen 360, 361, 362, 383.
izbrisna tožba - veljavnost prodajne pogodbe - ničnost pogodbe - večkratna prodaja nepremičnine - javna dražba - stečajni postopek - zloraba - razveza pogodbe - predkupna pravica - priposestvovanje - družbena lastnina - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - kumuliranje zahtevkov - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - obstoj pravde - kršitev predkupne pravice - zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve - ovira za vpis lastninske pravice - ustavno skladna razlaga instituta zastaranja - položaj stranke - enotno sosporništvo - pravica do revizije - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizije - opredelitev do relevantnih navedb stranke
Na tek zastaranja terjatve kupca za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni vplival pravdni postopek po tožbi tretje osebe zaradi kršitve njene predkupne pravice, saj ni bilo ugotovljeno, da bi prodajalec v pravdnem postopku pripoznal svojo obveznost do kupca.
Zaradi v zemljiško knjigo vpisane prepovedi razpolaganja pa kupec, tudi če bi sodno varstvo zahteval in z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine uspel, lastninske pravice na nepremičnini glede na stanje v zemljiški knjigi ne bi mogel vknjižiti. Zato je nerazumna zahteva, da mora tako sodno varstvo zahtevati z vnaprejšnjim zavedanjem, da končnega cilja (pridobitve lastninske pravice na nepremičnini) ne more doseči. Specifične okoliščine obravnavanega primera zato zapolnjujejo pojem nepremagljivih ovir (360. člen OZ).
ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 13, 13/1, 13/2, 18, 18/2.
spor o pristojnosti - spor iz družinskih razmerij - načelo otrokove koristi - prebivališče otroka - začasno prebivališče - izbirna pristojnost
Predlagateljica je lahko iz(bi)rala med dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno po otrokovem začasnem prebivališču. To se je izreklo za nepristojno, opirajoč se izključno na stalno prebivališče otroka, ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi kateri bi moralo sprejeti svojo pristojnost. Povedano drugače: ZNP-1 v prvem odstavku 13. člena omogoča izbirno pristojnost; gre za položaj, v katerem si konkurirata dve (načeloma prirejeni) krajevni pristojnosti. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre. V konkretnem primeru bi se Okrožno sodišče v Ljubljani lahko izreklo za nepristojno le, če bi okoliščine kazale, da otrok kljub začasnemu prebivališču ne bo tam prebival dalj časa, ter bi to utemeljilo. Pa ni.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - podatki iz centralnega registra prebivalstva - kompetenčno dejansko stanje - navedbe v predlogu za izvršbo
Skladno z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča se tudi v izvršilnem postopku pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo in ne podatek, ki ga je sodišče morebiti pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.