CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073517
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 8, 48, 48/1. ZPP člen 371, 378.
skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - posebno premoženje - realna subrogacija - načelo povezanosti zemljišča in objekta - prirast - povečanje vrednosti nepremičnine - vlaganje v tujo nepremičnino - vlaganje v posebno premoženje - terjatev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - pravilna uporaba materialnega prava - obseg revizijskega izpodbijanja - obseg revizijskega preizkusa - presoja v mejah revizijskih razlogov - zavrnitev revizije
Revident je k nakupu in izgradnji nepremičnine nesporno prispeval sam, zato pravilna uporaba materialnega prava vodi k zaključku, da ta ni predstavljala skupnega premoženja pravdnih strank, ampak toženčevo posebno premoženje. Pravdni stranki, ki sta v času trajanja zunajzakonske skupnosti v to nepremičnino vlagali, sta torej (v pravnem smislu) vlagali v toženčevo premoženje ter (je) skupno premoženje tvori(la) terjatev skupnega premoženja do toženčevega posebnega premoženja. Poleg te terjatve (so) skupno premoženje sestavlja(le) še sklop premičnin. Ker je bilo celotno premoženje med postopkom soglasno odsvojeno, tožnici pripada denarna vrednost deleža na skupnem premoženju. Izračuna tožničinega deleža na skupnem premoženju, kot sta ga napravili sodišči prve in druge stopnje, ni mogoče materialnopravno preizkusiti, ker toženec revizijske graje ni zmogel, Vrhovno sodišče pa na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi po uradni dolžnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - vpisničarka - bližnji sorodnik - večje sodišče - zavrnitev predloga
Okrožno sodišče v Mariboru je eno od večjih sodišč v državi, kar pomeni, da je mogoče kadrovsko zagotoviti, da se z dela na zadevi izloči sporna oseba. ZPP v tretjem poglavju sicer ureja le izločitev sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnih zapisnikarjev, a Vrhovno sodišče ne vidi ovire, da razpravljajoča sodnica ne bi mogla izvesti ukrepov v duhu teh določb tudi v obravnavanem primeru. Zakaj bi bila zaradi dejstva, da je na sodišču zaposlena sporna sorodnica nasprotnega udeleženca, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, nasprotni udeleženec in razpravljajoča sodnica ne utemeljita. Kot tehtni razlog navajata zgolj tveganje, da se njegova sorodnica seznani s spisom, kar pa ne zadostuje za postopanje v skladu s 67. členu ZPP.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu
Dedinja po pokojni je zaposlena na okrožnem sodišču, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, poleg tega je sodišče relativno majhno, službena razmerja pa tesnejša. Te okoliščine je glede na sodno prakso mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".
spor o pristojnosti - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - prebivališče tožnika - ugoditev predlogu
Okrajno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena, utemeljeno opozarja na dodatno in posebno pravilo iz 51.b člena ZPP. Gre za pravilo, ki v sporih iz zavarovalnih razmerij določa, da je za sojenje poleg sodišča splošne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež. Ker ima tožnica prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, je torej Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu krajevno pristojno na podlagi določbe 51.b člena ZPP. Ker je tako, se je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu napačno izreklo za krajevno nepristojno.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - obrazložitev predloga - zavrženje predloga - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno
Toženec je v predlogu zgolj zastavil vprašanja, ki sama zase Vrhovnemu sodišču ne sporočajo ničesar, ni pa predloga ustrezno obrazložil. Tako ni zatrjeval pravnih pravil, ki naj bi jih sodišči nižje stopnje prekršili. Ravno tako ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil, v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita, zato je Vrhovno sodišče takšen nepopoln predlog za dopustitev revizije na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - odmera sodne takse - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - pravno sredstvo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je v primeru, ko je sodišče s sklepom določilo novo vrednost predmeta postopka in na podlagi tega izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse, pa tožeča stranka ni vložila ugovora zoper plačilni nalog iz razloga, ker je nova vrednost predmeta določena previsoko, dopustno uveljavljati ta razlog v pritožbi zoper odločbo, s katero je bil zaključen postopek na prvi stopnji (npr. sklep o ustavitvi postopka)?
- Ali je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka učinkovito pravno sredstvo za izpodbijanje sklepa o določitvi prave vrednosti predmeta postopka?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - večje sodišče - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča
Okoliščina, da je direktor in družbenik tožeče stranke mož sodnice, ki funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v Celju, sama po sebi ne utemeljuje dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Celju. Zgolj dejstvo, da imata obe sodišči sedež na istem naslovu in da se zaradi tega sodniki med seboj lahko poznajo, pa ob dejstvu, da ne gre za majhni sodišči, ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073618
SPZ člen 142, 142/2.
predlog za dopustitev revizije - sklep o zavrženju tožbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipotekarna tožba - neuspešna izvršba - izvršilni naslov - pravni interes za vložitev tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno odreči pravni interes imetniku hipoteke za vložitev hipotekarne tožbe z argumentom, da izvršilni naslov že obstaja, v primeru, da imetnik pravice slednje ne more uveljavljati preko izvršilnega naslova?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - zavrnitev predloga
Domnevne napake v vodenju postopka niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh napak namenjena pravna sredstva. Osebne okoliščine posameznega sodnika, o obstoju katerih špekulira predlagatelj, pa bi v primeru njihove utemeljenosti lahko pomenile zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki, usmerjeni zoper posamezni sodnici, čeprav je ena od njiju predsednica sodišča, zato ne utemeljujejo dvoma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Mariboru.
Dodatno poučevanje in procesno svetovanje pritožnici, da naj v upravnem sporu pred sodiščem prve stopnje izpodbija oziroma izrecno prereka poleg v tožbi že navedenih tudi še drugo (določeno) odločilno dejstvo, sicer bo šteto za priznano, bi pomenilo prekoračitev predvidene nepristranske vloge sodišča v okviru pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP). Navedeno dejstvo spremembe lastništva je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznano (214. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) in zato ne drži pritožbeni ugovor, da bi moralo to ugotovitev sodišče prve stopnje nadalje utemeljevati.
Določba 45. člena ZUS-1 je namenjena izvajanju pripravljalnega postopka v ožjem pomenu, medtem ko vročanje vlog umeščamo v pripravljalni postopek v širšem pomenu, ki ga navedena določba ne ureja.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - sodnica porotnica kot stranka v postopku
Uveljavljena sodna praksa je, da zgolj okoliščina, da je stranka pri razpravljajočem sodišču imenovana za sodnika porotnika, ne pomeni ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Sodnik porotnik sicer lahko pride v službene stike s sodnikom, ki sodi v zadevi, v kateri sodnik porotnik nastopa kot stranka, a to samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost tega in drugih sodnikov istega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodnikov do tožnice, pa predsednica Delovnega sodišča v Kopru ne navaja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prejemki iz delovnega razmerja - trditveno breme - dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ob zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilno presodilo, da tožnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču lahko privede do službenih stikov sodnika porotnika, vendar pa le ta okoliščina (ne da bi bile podane še kakšne druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njegovo nepristranskost) ne more vplivati na sojenje in ne more vzbujati vtisa pristranskosti.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č, 377, 384, 384/1. ZST-1 člen 10, 10/6, 34a, 34a/5.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - postulacijska sposobnost - sklep o oprostitvi plačila sodne takse - končni sklep - nalog za plačilo sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga - razveljavitev po uradni dolžnosti
Tožnikova skrbnica je predlog vložila sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (367.č člen ZPP).
Predlog je bilo treba zavreči tudi iz razloga, ker je vložen zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev. Ker ne gre za sklep s katerim je bil postopek pravnomočno končan, stranke zoper njega ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti (prvi odstavek 384. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP).
Ker tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije (pravno sredstvo) zoper odločbo o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, se taksa ne plača (smiselno šesti odstavek 10. člena ZST-1), zato je Vrhovno sodišče navedeni plačilni nalog razveljavilo (peti odstavek 34.a člena ZST-1).