URS člen 22, 23, 23/1. ZUS-1 člen 37. ZUreP-3 člen 209, 210, 220, 221
omejitev lastninske pravice na nepremičnini - sklep o uvedbi postopka - pomanjkljivosti sklepa - možnost preizkusa odločitve - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - kontradiktornost postopka - posebni ugotovitveni postopek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 37. člen ZUS-1 s tem, ko je štelo, da ima sklep o uvedbi postopka takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, čeprav vsebuje navedbo zahteve s prilogami, izrek, obrazložitev (z navedbo dejanskega stanja), zakonske pogoje za uvedbo postopka po ZUreP-3 ter ugotovitev, da je zahteva popolna, in je s takim postopanjem stranko z interesom prikrajšalo/onemogočilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, še posebej upoštevaje določbe členov 209., 210., 220., in 221. ZUreP-3, ki ne predpisujejo kontradiktornega oziroma posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo sklepa o uvedbi postopka?
URS člen 22, 23, 23/1. ZUreP-3 člen 209, 210, 220, 221. ZUS-1 člen 37.
sklep o uvedbi postopka - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - pomanjkljivosti sklepa - možnost preizkusa odločitve - odprava upravnega akta - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - kontradiktornost postopka - posebni ugotovitveni postopek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 37. člen ZUS-1 s tem, ko je štelo, da ima sklep o uvedbi postopka takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, čeprav vsebuje navedbo zahteve s prilogami, izrek, obrazložitev (z navedbo dejanskega stanja), zakonske pogoje za uvedbo postopka po ZUreP-3 ter ugotovitev, da je zahteva popolna, in je s takim postopanjem stranko z interesom prikrajšalo/onemogočilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, še posebej upoštevaje določbe členov 209, 210, 220 in 221 ZUreP-3, ki ne predpisujejo kontradiktornega oziroma posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo sklepa o uvedbi postopka?
predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - neobrazloženi razlogi za dovoljenost revizije - obrazložitev predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Natančna in konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je najpomembnejša sestavina predloga za dopustitev revizije. Ne zadošča, da stranka le opisuje sporno pravno razmerje in na splošno zatrjuje, zakaj se s sprejeto odločitvijo ne strinja. Pravno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz 367.a člena ZPP mora biti jasno postavljeno, tudi obrazložitev mora biti nanj problemsko osredotočena. Ne zadošča torej splošna procesna ali materialnopravna graja odločitve Upravnega sodišča.
šola - izključitev iz šole - kršitev zakona - pripravljalna dejanja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali so bila v okoliščinah obravnavanega primera za storitev kršitve iz prve alineje prvega odstavka 56. a člena ZPSI-1 potrebna dodatna in konkretna pripravljalna dejanja oziroma aktivnosti, ki nakazujejo, da bo dejansko izvršeno zagroženo dejanje?
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - uspeh stranke v postopku z revizijo - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, lahko revizijo vloži le tisti, ki ima zanjo pravni interes. Zaradi pogoja, da mora biti revizija pred tem dopuščena, mora stranka izkazovati pravni interes že za vložitev predloga za dopustitev revizije. Ta je podan, če bi ugoditev reviziji pomenila za predlagatelja določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja v primeru predloga za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja, to je doseči spremembe sodbe Upravnega sodišča.
ZIntPK člen 15a, 15b. ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - razgovor na seji senata KPK - ustna obravnava v upravnem postopku - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodne odločbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Kakšna je pravna narava razgovora na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK oziroma ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da bi tožena stranka, kljub izvedenim razgovorom na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK, morala izvesti ustno obravnavo po določbah ZUP? Ali je tožena stranka s tem, ko je izvedla "zgolj" razgovor na seji senata Komisije bistveno kršila pravila postopka?
2. Ali je Upravno sodišče RS zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj meni, da sta podana dokazna predloga tožeče stranke glede zaslišanja A. A. in B. B. substancirana?
postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - predlog za dopustitev revizije - pravniški državni izpit (PDI) - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 341, 364.
pripoznava dolga - odpoved zastaranju - obstoj terjatve - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - zastaranje denarne terjatve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe 341. člena OZ in načelo akcesornosti pripoznave zastaranja, ko je odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in tožbenemu zahtevku ugodilo tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti le 11.139,13 EUR?
(2) Ali ima sodba sodišča druge stopnje s tem, ko je sodišče odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in ugodilo tožbenemu zahtevku tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti le 11.139,13 EUR, pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov, oziroma so si razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju, in je s tem podana kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu - oddaljenost bivališča in zdravstveno stanje pravdne stranke in priče - oddaljenost sodišča
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so predvideni obvezno zaslišanje te osebe (61. členom ZNP-1), pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Ob upoštevanju podatkov spisa iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Ajdovščini, ki je bivališču nasprotne udeleženke tako po razdalji kot tudi času potovanja približno trikrat bližje od Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
sodna taksa - predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker je ta pogoj izpolnjen, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se predlog šteje za umaknjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti - nujna delegacija - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
ZPP v 66. členu določa, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, če zaradi izločitve sodnika (oziroma sodnikov) sodišče ne more postopati. Čeprav je rezultat posameznih ugoditev zahtevam strank oziroma sodnikov za izločitev tak(šen), da so izločeni vsi sodniki (obe sodnici) pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Kamniku, predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen. Pogoj za (nujno) delegacijo iz 66. člena ZPP namreč ni izpolnjen, saj sodnici pravdnega oddelka nista edini sodnici oziroma sodnika tega sodišča. Šele, ko bi bil izločen sleherni sodnik predložitvenega sodišča, bi bil podan razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog se sicer sklicuje tudi na to, da ostale tri sodnice, ki niso bile izločene, nimajo nobenih izkušenj z delom na civilnem in pravdnem področju, saj na podlagi letnega razporeda sodijo izključno na prekrškovnem in kazenskem področju. Vrhovno sodišče pa ocenjuje, da v konkretnem primeru tudi ni podan takšen drug tehten razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti. Gre zgolj za eno zadevo, sam prenos pristojnosti na drugo sodišče pa bi lahko (prav tako) povzročil zamudo oziroma podaljšal postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakoniti zastopnik stranke in njegove povezave s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je v podobnih okoliščinah - ko so družinski člani sodnika ali zaposlenega na pristojnem sodišču udeleženi kot stranke v postopku - predlogu za prenos pristojnosti že ugodilo. Predlog je zato utemeljen tudi v obravnavanem primeru, saj je toženka hči sodnice, ki opravlja sodniško funkcijo na pristojnem sodišču.
SPZ člen 43, 99. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
sosedsko pravo - vznemirjanje lastninske pravice - lastniška posest - dobra vera - potek časa - porazdelitev dokaznega bremena - državna meja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - mož sodnice pristojnega sodišča kot pravdna stranka - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča. V obravnavani zadevi je takšna zatrjevana okoliščina dejstvo, da je toženec mož višje sodnice A. A., ki je poprej dolga leta sodila na razpravljajočem sodišču.
dopuščena revizija - medicinska napaka - neustrezno zdravljenje - ravnanje contra legem artis - vzročna zveza - nadpolovična verjetnost - pretežna verjetnost - sepsa - nepremoženjska škoda - temelj - vmesna sodba - ugoditev reviziji
Po pravilih medicinske stroke bi izkušen specialist že med 7. in 7.30 uro zjutraj ponovil laboratorijske preiskave in po pridobitvi izvidov (praviloma v eni uri), torej že ob 8.30 uvedel tožniku (tedaj staremu 21 mesecev) zdravljenje z antibiotikom, kar je skoraj 4 ure prej, kot ga je v resnici prejel. Konkreten dejanski stan po prepričanju Vrhovnega sodišča utemeljuje sklep, da je bilo ravnanje tožnikovih zdravnic in zdravstvenega osebja zaradi opustitve laboratorijske preiskave ob bistvenem poslabšanju zdravstvenega stanja tožnika in posledične zapoznele/prepozne uvedbe antibiotika contra legem artis. Te ugotovitve zadoščajo za zaključek, da je prvi toženec storil zdravniško napako.
Po strokovnem stališču izvedenca je smrtnost zaradi bakterije streptococcus pyogenes 50 % tudi pri zdravljenih otrocih. Tožnik (tedaj star 21 mesecev) ni umrl, temveč je prav zaradi (sicer zapoznelega) antibiotičnega zdravljenja preživel. Antibiotik je pri njem torej učinkoval. S tem je po oceni Vrhovnega sodišča tožnik z zadostno (nadpolovično) stopnjo verjetnosti dokazal, da je prepozno ukrepanje prvega toženca pravno odločilno povečalo verjetnost nastanka septičnega šoka ali vsaj hujših trajnih posledic pri njem. Ali drugače: upoštevaje težo opustitve prvega toženca, skoraj 4-urno zapoznelo zdravljenje z antibiotikom, na katerega se je tožnik nato pozitivno odzval, je bolj verjetno, da je tožnikova škoda v vzročni zvezi s to opustitvijo, kot da ni. Tožnikova škoda je torej posledica zdravniške napake.
Le tedaj, če je del popravka žaljiv ali če nasprotuje zakonu, je s tem že po logiki ureditve obremenjen celoten popravek, kajti ne odgovorni urednik ne sodišče ga ne sme spreminjati ali dopolnjevati (prvi odstavek 27. člena ZMed), žaljive ali protizakonite vsebine pa ne objaviti. Iste logike ni mogoče prezrcaliti tudi v odklonilni razlog zveznosti med popravkom in obvestilom. Tako prezrcaljenje bi vodilo v iskanje majhnih delov besedila (npr. veznih povedi, kontekstualnih vidikov, prepričevalnih prijemov), ki se sami zase v resnici ne nanašajo na obvestilo, čeprav v še razumni meri gradijo sporočilnost besedila kot celote.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije