predlog za dopustitev revizije - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00073197
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 213, 213/1, 257, 258, 258/2, 262, 262/2. ZMZ-1 člen 20, 25, 27, 27/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena ponovna prošnja - neudeležba stranke na naroku za glavno obravnavo - opravičilo izostanka - zaslišanje stranke - zavrnitev pritožbe - krvno maščevanje
Za predlagano preložitev naroka ne zadošča, da ima stranka zdravstvene težave. Te morajo biti dovolj resne, da stranki onemogočajo prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, poleg tega morajo biti nenadne in nepredvidljive - samo tako nastale težave stranki preprečijo, da bi se na nastali položaj lahko ustrezno odzvala, npr. z angažiranjem pooblaščenca, ki jo zastopa na naroku.
Če se stranka brez upravičenih razlogov ne odzove sodnemu vabilu na svoje zaslišanje, sodišče zoper pasivno stranko ne more uporabiti nobenih prisilnih ukrepov, kar pomeni, da je neizvedba zaslišanja rezultat strankine odločitve, da se vabilu ne odzove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
VS00073099
ZST-1 člen 6b, 6b/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nepravočasno plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev - ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe
Določba 6.b člena ZST-1 varuje le taksnega zavezanca, ki je sodno takso plačal v roku, določenem v plačilnem nalogu, sredstva pa so na prehodni podračun sodišča prispela šele v roku treh delovnih dni od poteka roka za plačilo. Ta določba ne varuje taksnega zavezanca, ki je nalog za plačilo sodne takse dal ponudniku plačilnih storitev šele po poteku roka iz plačilnega naloga in ni namenjena podaljšanju tega roka.
prepozen predlog za dopustitev revizije - pravni pouk o pravnem sredstvu - izredno pravno sredstvo - prava neuka stranka - zavrženje predloga
Stranka mora predlog za dopustitev revizije podati v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, v upravnem sporu torej po vročitvi sodbe Upravnega sodišča, zoper katero ni pritožbe po 73. členu ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pravica do izjave - vročitev listinskega dokaza nasprotni stranki - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožnici kršena pravica do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ker ji s strani sodišča ni bila vročena listina (priloga C 38) na katero sodišče opira sodbo.
Spora glede obravnavanega zahtevka med strankama ni več, saj sta vsa medsebojna sporna razmerja, tudi tista, ki so vezana na predmetni postopek, uredili izven konkretnega postopka. Udejanjanje ali vsaj želja po udejanjanju rezultata revizije, ki izboljšuje strankin pravni položaj, je bistveni vidik obstoja pravnega interesa. Obstoj pravnega interesa je odvisen od izpostavljenih okoliščin primera in ni predmet oziroma ne more biti predmet dogovora med strankama.
Možnost razvoja sodne prakse z obravnavo dopuščenih vprašanj ne generira revidentovega pravnega interesa za odločitev o reviziji.
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Izražanje dvoma v korektno vodenje postopka ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sojenja - stranka zaposlena na sodišču - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnica zaposlena na pristojnem sodišču, ki ustreza standardu majhnega sodišča, je tehten razlog za delegacijo, saj ta okoliščina lahko v očeh zunanjega opazovalca zbudi dvom v nepristranskost sojenja.
Sodišče druge stopnje je prezrlo, da je v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje vsebovana delna zavrnitev tožbenega zahtevka. Ker je bilo zavrženje pritožbe zato procesno napačno, tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem druge stopnje ter poseženo je bilo v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00073515
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 51/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - obstoj ekonomske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - obseg zapuščine - napotitev na pravdo
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - zaposlitev stranke - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je ugodilo predlogu za delegacijo, ker je bila predlagateljica 28 let (do leta 2021) zaposlena tudi kot vodja urada na Okrajnem sodišču v A., ki je manjše sodišče oziroma kjer je manjše število zaposlenih in je zato med njimi večja stopnja povezanosti oziroma (po)znanstva, prav tako se s sodniki tudi osebno pozna in druži zasebno.
obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - revizijski očitek brez razlogov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu sploh ne navaja, zakaj bi naj sodišče odločilo nezakonito. Umanjka torej natančna in konkretna navedba kršitve (očitek). Ne le, da se obrazložitev ne osredotoča na sporno vprašanje, obrazložitve sploh ni.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - novo izvršilno sredstvo - nepremičnina - lega nepremičnine - katastrska občina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal dovolitev novega izvršilnega sredstva - izvršbo na nepremičnini druge dolžnice, ki ležita na območju Okrajnega sodišča v Škofji Loki, zato je to sodišče v skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. čelna ZIZ pristojno za odločanje o navedenem predlogu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - razlog smotrnosti - sprejem osebe v varovani oddelek - izvedenec psihiatrične stroke - dejansko bivališče - ugoditev predlogu
Upoštevaje določbe ZDZdr je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel v kraju, v katerem se nahaja bolnišnica, v kateri je nasprotni udeleženec hospitaliziran, zato je smoter delegacije izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00073273
URS člen 22. ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/2, 18/3. OZ člen 173, 174, 174/1.
predmet revizijskega preizkusa - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - posredni oškodovanec - delodajalec kot posredni oškodovanec - povrnitev premoženjske škode - nadomestilo plače - zavarovalnica
Predmet revizijskega preizkusa iz razlogov procesne narave ni bil nosilni razlog izpodbijane sodbe, ki zavrača stališče revidentke o subrogacijski podlagi njenega tožbenega zahtevka.
Delodajalec je v okoliščinah primera prikrajšan zato, ker je imel stroške, ko je izpolnjeval svojo zakonsko obveznost, ki je ne bi imel, če njegova delavka ne bi bila začasno nezmožna za delo; in, kot trdi, tudi zato, ker je namesto poškodovane delavke moral zagotoviti proti plačilu delo tretje osebe.
Vsebina tega njegovega premoženjskega prikrajšanja se izmika pojmovanju nevarnosti, ki jo varuje odškodninsko pravo v okviru pravice do povrnitve premoženjske škode zaradi smrti, telesne poškodbe ali okvare zdravja, za katero je po splošnih načelih odškodninskega prava odgovorna oseba, ki velja za povzročitelja te vrste škode. Tu obravnavano delodajalčevo prikrajšanje se zato oddaljuje od vsebine pravice do povrnitve premoženjske škode zaradi nezmožnosti za delo, ki izvira iz telesne poškodbe ali okvare zdravja.
Besedilo prvega stavka 15. člena ZOZP, ki ureja predmet obveznega zavarovanja odškodninske odgovornosti lastnika vozila "za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja," je treba razlagati tako, da ta določba ne zaobjema zavarovanja za prikrajšanje delodajalca kot zatrjevanega oškodovanca, kadar to prikrajšanje izvira iz stroškov, ki jih ima zaradi nezmožnosti za delo svoje v prometni nesreči telesno poškodovane delavke.