predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstva, da je A. A., sestra tretjega toženca, pri sodišču zaposlena kot svetovalka v pravosodju, pri čemer opravlja delo namestnice vodje urada predsednika sodišča, kažejo na to, da so se med njo in razpravljajočim sodnikom kot tudi ostalimi sodniki sodišča, s katerimi se vsakodnevno srečuje, vzpostavila tesnejša kolegialna oziroma službena razmerja; gre tudi za manjše sodišče, z manjšim številom sodnikov, zaradi česar so prav tako med zaposlenimi vzpostavljeni tesnejši delovni odnosi. Razen tega ji je omogočen tudi dostop do vpisnika PUND, v katerem se vodi pravdna zadeva, v kateri kot stranka nastopa njen bližji sorodnik.
Podan je drug tehten razlog, da sodišče ne odloča v tej pravdni zadevi, saj bi se tako pri nasprotni stranki kot tudi v javnosti lahko pojavil dvom v nepristransko odločanje sodišča (objektivni videz nepristranskosti).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - dvom v nepristanskost - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Če bi sodišče presojalo o protipravnosti svojega lastnega ravnanja, bi to lahko vzbudilo dvom v njegovo nepristranskost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Razdalja med Novim mestom, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče, ter Mariborom, kjer se nasprotni udeleženec nahaja, je tolikšna, da v postopku te vrste utemeljuje prenos pristojnosti.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje premoženja prosilca - lastni dohodek prosilca - izplačilo za nazaj - denarna sredstva na bančnem računu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tožničina denarna sredstva na računu, prejeta iz naslova za nazaj izplačane denarne socialne pomoči, upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - stečajni postopek nad pravno osebo - položaj stranke v postopku - stečajni dolžnik - procesna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Insolventni dolžnik ima položaj stranke v glavnem postopku pri dveh vrstah postopkov zaradi insolventnosti: v postopku prisilne poravnave in v postopku osebnega stečaja (1. točka 385. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od naštetih vrst postopkov zaradi insolvetnosti, ampak za glavni stečajni postopek nad pravno osebo, zato stečajni dolžnik v tem primeru nima položaja stranke. Glede na to v predmetnem postopku nima upravičenja opravljati procesnih dejanj in zato nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o poznejši prednostni razdelitvi.
Ker stečajni dolžnik nima procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje, v zvezi s katerim po stečajnem upravitelju vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, posledično tudi nima pravice do pritožbe na podlagi 357.a člena ZPP, s katero izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločitve sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v nov postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - stečajni postopek nad pravno osebo - zakonita zastopnica stranke kot uslužbenka pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče predlogu za delegacijo ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od uporabe splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato ga je treba razlagati in uporabljati restriktivno.
Družbenica in nekdanja zakonita zastopnica stečajnega dolžnika je kot javna uslužbenka (in ne kot funkcionarka v smislu nosilke sodne veje oblasti) sicer zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, pred katerim teče stečajni postopek, vendar ne na gospodarskem oddelku, ki odloča o predmetni stečajni zadevi, ampak na pravdnem oddelku tega sodišča, pri čemer predlagatelj ne trdi, da bi bila z obravnavano zadevo doslej že v stiku. Sporno okoliščino je tako mogoče tudi v nadaljevanju nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa, pri čemer predložitveno sodišče po številu zaposlenih javnih uslužbencev ne spada med relativno majhna sodišča. Ob tem je treba upoštevati še vrsto postopka oziroma zadeve, saj gre za stečajni postopek nad pravno osebo, pri čemer imajo postopki zaradi insolventnosti značilnosti nepravdnih postopkov, v nepravdnem postopku pa se praviloma ne rešuje sporov, ampak je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij, v tem primeru med stečajnim dolžnikom in njegovimi upniki.
vodilni delavec - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sklep o razrešitvi - obrazloženost sklepa - reparacija - nova pogodba o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje odločitev pravilno oprlo na presojo o neobrazloženosti razrešitve (v sklepu o razrešitvi in toženkinem odgovoru na pritožbo tožnice);
- ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 6. 2022, s sklepom z dne 12. 4. 2023, ampak je trajalo od 13. 4. 2023 do 7. 7. 2023 in tožnici utemeljeno prisodilo razliko plače, ne glede na to, da sta stranki po razrešitvi sklenili novo pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 347, 347/2, 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/5.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - razlogi za razveljavitev sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Razlogi in obrazložitev teh razlogov s strani sodišča druge stopnje ne kažejo na obstoj bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak na drug pritožbeni razlog – zmotno uporabo materialnega prava (v zvezi s presojo o zmotnem izhodišču sodišča prve stopnje, ki posameznih kršitev iz odpovedi ni presojalo samostojno, ampak se je oprlo na oceno o prekratkih rokih za izvršitev nalog) in predvsem nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
V primeru teh pritožbenih razlogov je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP vrnitev zadeve sodišču prve stopnje dopustna le izjemoma v primeru (pravilne) ocene sodišča druge stopnje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka že zaslišalo priče in raziskovalo okoliščine tudi po posameznih očitkih iz odpovedi, bi ugotovljeno pomanjkljivost dokazne ocene sodišče druge stopnje lahko odpravilo sámo, tako da bi po dopolnitvi dokaznega postopka na pritožbeni obravnavi oblikovalo pravilno in celovito dokazno oceno (drugi odstavek 347. člena ZPP).
V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporablja določba drugega odstavka 334. člena ZPP, po kateri lahko vlagatelj umakne pravno sredstvo, dokler sodišče o njem ne izda odločbe. Ker vrhovno sodišče o vloženi reviziji še ni odločilo, je s tem sklepom upoštevalo toženkin umik revizije.
pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost za pritožbo - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljena pritožba
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00090199
ZPP-E člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS člen 22, 22/1. ZEKom-2 člen 192.
elektronske komunikacije - pravica do odstopa od pogodbe - enostranska sprememba pogodbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilna razlaga določb 192. člena ZEKom-2, po kateri mora naročnik, ki v posledici enostranske spremembe pogodbenih pogojev odstopi od naročniške pogodbe in terminalsko opremo obdrži, operaterju poleg akcijske cene, dogovorjene od sklenitvi pogodbe, plačati še dodaten znesek, tj. nadomestilo?
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bila psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče.
Ker gre pri delegaciji pristojnosti za izjemo od siceršnje krajevne pristojnosti, jo je treba razlagati restriktivno. Poleg tega bi predlagateljica predlog že sama lahko vložila tudi pri sodišču začasnega prebivališča nasprotne udeleženke.
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - manjše sodišče - samostojni sodniški pomočnik - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni. Drugače je, ko gre za manjše sodišče ter je položaj na sodišču zaposlene stranke po naravi tak, da prihaja v stik z večino ali vsemi zaposlenimi.
postulacijska sposobnost - laični predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama (oziroma po zakonitem zastopniku) pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Dokaz o tem mora priložiti predlogu za dopustitev revizije, sicer sodišče predlog zavrže.
Prva nasprotna udeleženka predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri tem pa ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00089654
ZPP-E člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22.
odstranitev gradbenega objekta - ugotovitve inšpektorja - zavrnitev dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali zavrnitev dokaznih predlogov tožnika (inšpekcijskega zavezanca) z izvedencem in zaslišanjem prič, predlaganih v zvezi s spornim dejanskim stanjem, iz razloga, ker sodišče sledi inšpektorjevim ugotovitvam, krši prepoved vnaprejšnje dokazne ocene in pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (zlasti v sklepih X Ips 12/2019 in X Ips 220/2016) o tem vprašanju?
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
Ne samo, da v obravnavani zadevi okoliščine konkretnega primera ne kažejo na nesorazmerno obremenitev sodišča ali nasprotne udeleženke zaradi premoščanja razdalje z dejanskega bivališča, temveč je sodišče, ki je podalo predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, glede na razdaljo celo najbližje sodišče dejanskemu bivališču nasprotne udeleženke.
laičen predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniška pomočnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da so vse tri toženke zaposlene na sodečem sodišču, prva toženka opravlja celo funkcijo sodnice in namestnice vodje enega izmed oddelkov sodišča, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.