določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - ponoven predlog - ponovno odločanje o isti stvari - res iudicata - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - šikanozno ravnanje - načelo hitrosti postopka - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavrženje predloga
Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati.
Takšno, nekritično vlaganje istovrstnih predlogov, neposredno pred izvedbo razpisanega naroka, zavlačuje in otežuje postopek. Sodišče je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku, a najbolj učinkovito sredstvo je v rokah sodišča prve stopnje. To lahko predlog zavrže tudi sámo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00090270
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kondikcijska terjatev - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je pretežno neutemeljen, glede enajstega vprašanja pa nedovoljen, kajti o ugovoru zastaranja z izpodbijano sodbo ni bilo pravnomočno odločeno. Kakršnokoli stališče o tem pravnem vprašanju zato ob odločanju o kondikcijskem zahtevku ne bi bilo pravno zavezujoče.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da golo dejstvo (poklicnega) poznanstva ali dnevnega srečevanja strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To utemeljujejo šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče je mogoče utemeljeno uporabiti šele, ko se takšne okoliščine nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakona, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Pri odločanju o predlogu za delegacijo pristojnosti je treba vedno imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene.
ZPND člen 21, 21/2, 22a, 22a/1. ZPP člen 377, 384, 384/1. ZNP-1 člen 37, 42.
nedovoljen predlog - prepoved približevanja - podaljšanje ukrepa - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - ukrepi po zpnd - časovno omejeno učinkovanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije po ZPND praviloma ni dovoljen. Izjema je le ukrep o prepustitvi stanovanja žrtvi v izključno uporabo, ki je časovno neomejen.
postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima njena zakonita zastopnica opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njen predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - okoliščine konkretnega primera - izjema od splošnega pravila - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Okoliščina, da oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, začasno biva na območju drugega sodišča, ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Pred očmi mora imeti vse okoliščine konkretnega primera. Te morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Institut prenosa pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati ozko. Tak preizkus zaradi pomanjkljivo obrazloženega predloga ni mogoč.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče na podlagi navedb strank o njunem dejanskem prebivališču ugotavlja, da bi ti morali za opravo procesnih dejanj v obravnavanem postopku opraviti pot v razdalji 115 km v eno smer. Očitno tako je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer obe stranki v resnici bivata, zato je smoter delegacije izpolnjen.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2. ZIZ člen 35, 35/2, 78, 78/2, 78/2, 100, 100/1, 136.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršilni postopek - izvršba na denarna sredstva - izvršba na premičnine - prebivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP) - splošno znana dejstva
Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - pravica do sodelovanja v postopku - pogoji za izdajo - zavrnitev predloga - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - neenotnost sodne prakse - namen svetovalnega mnenja - formalni pogoji za izdajo svetovalnega mnenja
Neenotnost sodne prakse ni izkazana, s tem pa tudi ni izpolnjena predpostavka, ki jo 206. člen ZPP določa kot formalni pogoj za odločanje o predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.
Vrhovno sodišče bi z izdajo svetovalnega mnenja v konkretni zadevi (ob morebitni izpolnitvi predpostavk) postopalo v nasprotju z namenom tega instituta, ki se mora v duhu ustavnih procesnih jamstev in ekonomičnosti postopka osredotočiti izključno na razlago pravnih pravil v funkcije ex ante usklajevanja neenotne sodne prakse višjih sodišč v primerih, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Namen svetovalnih mnenj ni v tem, da Vrhovno sodišče pove, kako je treba razsoditi oziroma postopati v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00089712
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDLov-1 člen 53, 53/5.
divjad na cesti - trčenje vozila z divjadjo - odškodninska odgovornost lovske družine - odškodninska odgovornost lovske organizacije za nalet divjadi - opustitev postavitve prometnega znaka - ukrep na postavitev prometnega znaka - prometni znak divjad na cesti umaknjen - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - pritožba stranskega intervenienta - dejanja stranskega intervenienta - procesna upravičenja stranskega intervenienta - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - nasprotje med dejanji sosporniške intervenientke in stranke, kateri se je pridružila - kasatorično pooblastilo - pritožbena obravnava - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave - sprememba sodbe na seji senata - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev postopka na drugi stopnji - pravica do pritožbe - neopredelitev do odločilnih dejstev - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - sodba presenečenja - vezanost na pravnomočno sodbo - sodba kot javna listina - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - zavrnitev revizije
Pritožba stranskega intervenienta je dovoljena, čeprav je ni vložila tudi stranka, na strani katere se je pridružil pravdi.
Seja senata druge stopnje ni primerna le za odločanje o vprašanjih pravilne uporabe materialnega prava na popolno ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi za odločanje v vseh tistih primerih, ko je pritožbeno sodišče v razmerju do dokaznega gradiva v enakem položaju, v kakršnem je bilo sodišče prve stopnje, in v tistih primerih, ko je te cilje mogoče doseči že na seji pritožbenega senata, lahko pritožbeno sodišče v svojo sodbo vključi tudi procesno gradivo, ki ga sodba prve stopnje ni obravnavala (tretja alinea 358. člena ZPP).
Namen revizijskega postopka ni v teoretičnem preizpraševanju o pravilnosti (neodločilnih) stališč sodišč in abstraktnem dajanju smernic sodni praksi v zvezi s takšnimi stališči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - zavrnitev predloga
Točke geometrijskega lika tega satelitskega postopka so: Mengeš - Domžale - Škofja Loka. Oblika trikotnika, ki ga tvorijo na zemljevidu cestnih povezav, ne utemeljuje prenosa prisojnosti.
ZVEtL člen 43, 43/1. ZPP člen 339, 339/2-tč.8, 339/2-tč. 14.
dopuščena revizija - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - individualno pripadajoče zemljišče - dinamični princip - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišči prve in druge stopnje bi morali ugotoviti izvorno stanje obsega pripadajočega zemljišča (individualnega in skupnega), ko so revidenti pridobili kogentno akcesorno pravico uporabe na pripadajočem zemljišču stavb, obenem pa to kronološko jasno opredeliti. Celovita pravna presoja zahteva tudi oceno, ali je v obdobju, ko je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini, prišlo do spremembe njegovega obsega in kdaj točno se je to zgodilo. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do vseh pritožbenih ugovorov revidentov v zvezi z ustreznim upoštevanjem kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1, še posebej glede očitkov o (ne)uporabi dinamičnega principa oziroma ustrezne presoje pretekle rabe spornega zemljišča.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - država kot stranka v postopku - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - ugoditev predlogu
V predmetni pravdni zadevi je tožena stranka Republika Slovenija, tožnik pa utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke na podlagi protipravnega ravnanja sodnice na Okrajnem sodišču na Ptuju. V takšnih primerih je izkazana objektivna nepristranskost sodišča oziroma dvom pri strankah in tudi pri javnosti v nepristransko sodišče. Sodniki, katerim je zadeva dodeljena, morajo namreč ugotavljati, ali je sodnik istega sodišča, torej njihov sodelavec oziroma kolega, ravnal protipravno in povzročil škodo tožeči stranki. Razen tega gre v konkretnem primeru za manjše sodišče z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku.
stečajni postopek - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje - elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upnike zastopa pooblaščena odvetniška družba. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZFPPIPP-H člen 137, 137/1. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - sprememba zakona - dokončanje že začetih postopkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavani zadevi se je postopek odpusta obveznosti začel s sklepom z dne 21. 3. 2023, to je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H (1. 11. 2023), zato se skladno s prvim odstavkom 137. člena ZFPPIPP-H dokonča po določbah do tedaj veljavnega zakona. Ta je določal, da revizija v postopku osebnega stečaja ni dovoljena, zato je sodišče ne more niti dopustiti.