Osemdnevni rok za vložitev izločitvene tožbe glede v davčni izvršbi zarubljenih premičnin ni prekluziven in samo zaradi njegove zamude lastnik ne izgubi pravice do sodnega varstva, ne lastninske pravice. Rok je pomemben le za nadaljnji tek izvršilnega postopka.
Pogoj za dovoljenost sodne nepremičninske izvršbe za izterjavo davkov je, da upnik pred tem v upravni izvršbi neuspešno uporabi vsa ostala izvršilna sredstva oziroma je izvršba na vseh ostalih v 1. odstavku 48. člena ZDavP navedenih predmetih izvršbe neuspešna. Ker je v konkretnem primeru za izterjavo iste terjatve v teku upravna izvršba na dolžnikovo plačo, na podlagi katere dolžnik upnici odplačuje svoj dolg, kljub temu, da slednji zaradi pripisovanja zamudnih obresti glavnici ves čas narašča, nepremičninska izvršba ni dovoljena.
Davek na dodano vrednost se skladno s 3. členom ZDDV med drugim obračunava in plačuje od opravljenih storitev. Definicijo, kaj se šteje za promet storitev, pa vsebuje določba 21. člena ZDDV. S to je namreč določena osnova za DDV (davčna osnova), kamor sodi vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je (ali ga bo) davčni zavezanec prejel od naročnika. To pa pomeni, da je izvršitelju v posamezni izvršilni zadevi potrebno obračunati vrednost DDV tudi na priznane potne stroške.
sodba na podlagi pripoznave - razlogi za pritožbo - stroški postopka - stroški odvetnika - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, ko stranka pripozna zahtevek, mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zadeve izdati sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku in ne raziskuje, ali je pripoznava tudi dejansko in pravno utemeljena. Ker v takih primerih sodišče ne ugotavlja dejanske podlage tožbe in ne uporablja materialnega prava, sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.
Stranki ne pripada povračilo DDV v okviru priznanih pravdnih stroškov za tiste storitve, ki jih je njen odvetnik opravil pred 1.7.1999.