privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upoštevanje okoliščin v času uveljavitve SZ - prazno stanovanje v lasti imetnika stanovanjske pravice
Drugi odstavek 148. člena SZ, na katerega se sklicuje sodišče druge stopnje, je namenjen tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki z nakupom ali gradnjo sami rešujejo svoj stanovanjski problem in lastnikom stanovanj, da tem imetnikom ponudijo sklenitev najemne pogodbe za določen čas. Gre torej za čas prehoda od uveljavitve SZ do dograditve oz. nakupa stanovanja. Zato je ta določba uvrščena med prehodne in končne določbe SZ. Poglavje, v katerem je določilo 128. člena SZ, pa ureja lastninjenje in privatizacijo stanovanj, kar pomeni, da je zajeto dejansko in pravno stanje ob uveljavitvi zakona.
Ob ravnanju zapustnika in veliki odtujenosti med njim in toženci, sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli pravilno stališče, da toženci s tem, če zapustnika niso obiskovali in mu skušali v bolezni pomagati, niso kršili kakšne zakonite ali moralne dolžnosti in se s tem huje pregrešili nad zapustnikom, kar bi predstavljalo razlog za razdedinjenje po 1. tč. 1. odst. 42. čl. Zakona o dedovanju.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje - pojem - pomožni stanovanjski prostor - garaža - izpodbijanje pogodbe o odkupu stanovanja
I.Ugotovitve nižjih sodišč so: za sporno garažo je že tožnikov pravni prednik imel posebno odločbo, ki ni bila vezana na stanovanje; garaža je bila točkovana s posebnim zapisnikom in ne skupaj s stanovanjem in v tem objektu je približno 70 stanovanj in le 16 garaž. Zato ni mogoče sklepati, da gre za pomožni del stanovanja.
II. Ob ugotovljenih dejstvih je pravilen sklep sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, da z zahtevkom na razveljavitev poseže v pogodbeno razmerje med toženima strankama. Razveljavitev pogodbe lahko zahteva le pogodbena stranka (112. člen ZOR), razen če tretji osebi to pravico omogoči posebna določba ZOR ali drug predpis, kar pa v tožnikovem primeru ni podano.
Ni sporno, da je bil predlog za obnovo postopka vložen na pošto z navadno pošiljko v roku iz 423. člena ZPP, na sodišče pa je prispel po izteku tega roka. Ob takem poteku dogodkov pa sta nižji sodišči določbo 113. člena ZPP pravilno uporabili. Če je vloga vezana na rok, velja, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče (1. odstavek 113. člena ZPP). Le v primerih, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (2. odstavek 113. člena ZPP).
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - enostranska sprememba stanovanja v službeno stanovanje - določitev vrednosti stanovanja - vrednost točke
I. Pravilno je stališče, da tožena stranka ni mogla enostransko spremeniti spornega stanovanja v službeno stanovanje, ko to ni imelo takega statusa v času dodelitve tožničinemu očetu. To stališče je povsem v skladu s sodno prakso po 1. in po 40. členu ZSR.
II. Glede višine kupnine 5. odst. 117. člena SZ narekuje upoštevanje vrednosti točke (iz 121. člena SZ), ki je veljala na trideseti dan po vložitvi zahteve za prodajo.
lokacijsko dovoljenje - prizidek za zobno ordinacijo
Sosed v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo zobne ordinacije s svojimi ugovori ne more uspeti, če je ugotovljeno, da so za tako gradnjo izpolnjeni vsi zakoniti pogoji.
Če gozdna zemljišča niso bila nacionalizirana po določbah 3., 4. oziroma 5. člena ZDen, je zato skladno s predpisi upravni organ tožnikovo zahtevo utemeljeno zavrgel.
ukrep tržnega inšpektorja - drobnoprodajne cene - cena kruha - vrnitev cen na prejšnjo raven
Zakon ne pooblašča tržnega inšpektorja, da stranki naloži vrnitev cen na prejšnjo (določeno) raven, če pri nadzoru ugotovi, da so cene določene v nasprotju s predpisi o cenah.
priglasitev javne prireditve - občevanje organov in strank - zavrženje
Šteje se, da ni ovire za javno prireditev, če pristojni organ (za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere je nameravana javna prireditev), v roku dveh dni pred napovedano prireditvijo ne vroči organizatorju javne prireditve odločbe o prepovedi javne prireditve oz. odločbe o zavrnitvi zahteve za dovolitev javne prireditve (2. odstavek 18. člena ZJSJP), kot tudi ne sklepa o zavrženju priglasitve take prireditve iz razlogov 68. člena ZUP.
izredna pravna sredstva - razlogi za vložitev izrednega pravnega sredstva - kršitev kazenskega zakona - prištevnost
Ker je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je obsojenec kaznivo dejanje storil v prištevnem stanju, ni podana v zagovorničini zahtevi uveljavljana kršitev kazenskega zakona po 2. točki 365. člena ZKP/1976. Ta kršitev bi namreč bila podana le, če bi sodišče ugotovilo, da je obsojenec storil kaznivo dejanje v neprištevnem stanju in bi ga kljub temu spoznala za krivega in mu izreklo kazen. Ni pa moč o tej kršitvi govoriti, če sodišče - v nasprotju z obsojenčevim zagovorom - ugotovi, da niso podane okoliščine, ki bi vzbujale sum glede njegove prištevnosti.
zakon o vojaški dolžnosti - kršitev pravil postopka - odložitev vojaških vaj
Upravni organ ni kršil pravil postopka (diskrecijske pravice iz 54. člena zakona o vojaški dolžnosti), ko je glede na ugotovljeno dejansko stanje presodil, da kljub utemeljenosti neodložljivih službenih potreb, le-te ne presegajo pomena prisotnosti vojaškega obveznika na vojaški vaji, saj so v spornem obdobju potrebe teritorialne obrambe zahtevale določeno stopnjo pripravljenosti rezervnega sestava.
pravna sredstva - razlogi za vložitev pravnih sredstev - kršitev kazenskega zakona
Kršitev kazenskega zakona po 5. tč. 365. čl. ZKP 1977 je podana le v primeru, ko sodišče z odločbo o kazni oz. o varnostnem ukrepu prekorači pravico, ki jo ima po zakonu.
izvršljivost odločbe - dejansko stanje - kršitev določb ZUP
Dejanski stan je pomanjkljivo ugotovljen, če iz njega ni jasno razvidno, kdaj je postal upravni akt, ki naj bi bil izvršilni naslov za izvršbo, izvršljiv.
kazniva dejanja zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ - zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti
Po mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je sprejela generalna skupščina ZN in ratificirala tudi nekdanja SFRJ, imajo vsi narodi pravico do samoodločbe in do svobodnega razpolaganja s svojimi naravnimi bogastvi, noben narod pa v nobenem primeru ne more biti prikrajšan za svoja lastna sredstva za obstoj. Zavzemanje obsojenca za načelo samoodločbe ter za pravico Slovenije in Slovencev, da razpolagajo s svojimi bogastvi, torej ni kaznivo po splošnih, od civiliziranih narodov priznanih načelih.
Družba ne sme začeti opravljati svoje dejavnosti, preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti (147. člen ZP), zato je tržni inšpektor ravnal zakonito, ko je potem, ko je ugotovil, da nima dovoljenja po 147. členu ZP, odločil, da mora prenehati z opravljanjem registrirane dejavnosti.
posojilna pogodba - prekinitev postopka (če stranka umre)
I. Ker je bilo ugotovljeno, da je toženec naročil, da mu tožnik nakaže denar na račun firme V., in se zavezal ta denar vrniti, ni dvoma, da gre za posojilno pogodbo.
II. Po določilu 2. točke 212. člena ZPP, se postopek prekine le, če stranka umre, pa v pravdi nima pooblaščenca. Tožnik je v pravdi imel pooblaščenca - odvetnika, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo narok za glavno obravnavo in postopka ni prekinilo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13.ZNP člen 134, 135, 136, 137, 138, 138/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek za ureditev meje - vsebina sklepa o določitvi meje - skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje mora opraviti narok na kraju samem (134. in 135. člen ZNP) in v skladu s pravili iz 136. člena, določiti mejo. S pomočjo izvedenca geodetske stroke je treba opraviti potrebne izmere in nato napraviti skico, iz katere bo razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo. Tako določeno mejo bo sodišče nato moralo natančno opisati v sklepu ter označiti v skici, ki bo sestavni del sklepa. Javni tožilec se pravilno sklicuje na 2. odstavek 138. člena ZNP, po katerem mora sklep o določitvi meje vsebovati natančen opis meje, ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora ter skico zamejničenja.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - revizija zoper sklep o ločenem obravnavanju nasprotne tožbe
Sklep o ločenem obravnavanju nasprotne tožbe je sklep procesnega vodstva po 3. odstavku 313. člena ZPP. Sklepi procesnega vodstva niso sklepi, s katerimi se postopek konča. O tožbenem zahtevku v obravnavani zadevi še sploh ni bilo odločeno. Postopek se bo šele začel oz. nadaljeval, pa čeprav ne skupaj z že razsojeno zadevo. Zoper takšen sklep zato revizija po 400. členu ZPP v nobenem primeru (čeprav bi vrednost spornega predmeta v znesku 85.000,00 SIT zadoščala za dovoljenost revizije in čeprav je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo) ni dovoljena.