I. Presoja višine odškodnine za negmotno škodo. II. Ker je sodišče druge stopnje pri odmeri višine odškodnine iz naslova fizičnih bolečin in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti upoštevalo tudi gotovo bodočo škodo, je smiselno uporabilo 203.člen ZOR. Vsa ostala negmotna škoda pa je po ugotovitvah nižjih sodišč že zapadla do konca glavne obravnave.
pogodba o delu - določitev plačila - neogibnost prekoračitve dogovorjenega plačila - davčna prevalitev
Po Zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, ki je veljal v času plačila opravljene storitve (Uradni list SFRJ št. 33/72-31/88), je bil davčni zavezanec tisti, ki je opravil storitev za plačilo (12.člen citiranega zakona). Če pa je tožnik med delom ugotovil, da je prekoračitev dogovorjenega plačila zaradi davka neogibna, bi moral tožnico o tem nemudoma obvestiti, saj sicer po določilu 3.odstavka 624.člena ZOR izgubi terjatev zaradi večjih stroškov. Takega dejstva pa tožnik v pravdi ni zatrjeval.
Zmotno je tudi tožnikovo stališče, da je pogodba neveljavna, če stranki v ceno ne vračunata prometnega davka. Davčna obveznost bremeni davčnega zavezanca neodvisno od dogovorjene cene, razen če se stranki ne dogovorita za davčno prevalitev.
ZOR člen 376. Zakon o zastaranju terjatev člen 19.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Tožnik, na katerega zemljišču je tožena občina že v l. 1960 z opravljanjem komunalnih del povzročila škodo, pa je za to vedel, ob podanem ugovoru zastaranja ne more več utemeljeno uveljavljati odškodninske terjatve.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po SZ
Po uveljavitvi SZ vložena tožba na izselitev iz stanovanja ni več spor o stanovanjski pravici po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih (če v stanovanjskem zakonu ni drugače določeno). Tudi v takšnem sporu je torej po 3. odstavku 382. člena ZPP pravica do revizije omejena in je odvisna od (napovedane) vrednosti spornega predmeta.
imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - opustitev sporočila stanovanjskemu organu, katero stanovanje bo uporabljal - pravice uporabnika stanovanja
Stanovanjska pravica lahko obstoji le na enem stanovanju (12. čl. ZSR, 1. odst). Če je nekdo tudi uporabnik na drugem stanovanju (18. čl. ZSR), pa je ugotovljeno, da je stanovanjsko pravico na prvem (zaradi neuporabe) izgubil, ga ni mogoče izseliti iz drugega stanovanja samo zato, ker ni bil izpeljan postopek po 13. čl. ZSR.
Z izjemo posebnosti, ki so navedene v 189. členu ZPP, ima nasprotna tožba enak procesnopravni položaj kot (samostojna) tožba. Zato veljajo zanjo enake predpostavke za dovoljenost revizije kot za vsako drugo tožbo.
Pri ugotavljanju trajnega vira preživljanja je treba upoštevati tudi katastrski dohodek in to v skladu z metodologijo, ki jo določa pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti (Ur.l. RS, št. 57/94).
denacionalizacija vrednostnih papirjev - začasna odredba za vrednostne papirje
Ker ZLPP izrecno določa, da se ta zakon ne uporablja za banke in zavarovalnice, ni pogojev za uvedbo postopka za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka na vrnitev vrednostnih papirjev v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava v tisku - povrnitev bodoče škode
I. Nepremoženjska škoda, ki se izraža trajno ali trajnejše v določeni obliki, pomeni isto škodo in zato sodišče določi en znesek odškodnine, upoštevajoč trajanje te škode do izdaje sodbe in njeno trajanje v bodoče (sklep št. 3 posvetovanja o nepremoženjski škodi, Ljubljana, 15. in 16.10.1986, Poročilo o sodni praksi 1986/II, str. 5).
II. Trditve v objavljenem tekstu so takšne narave, da razkrivajo del tožnikove zasebnosti in prav to razkrivanje je povzročilo razžalitev njegovega dobrega imena in časti. Tako je dejanje poseglo v obe sferi z učinkom vzroka in posledice. Prav zato ločitev obeh kršitev ni mogoča. Ker pa ta ločitev ni mogoča, tudi odškodnine ni mogoče prisoditi za vsako posebej.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost imetnika nevarnega stroja (viličar) - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
1. Tožnik je odločilno prispeval k nesreči in nosi del odgovornosti za škodo. Vendar se ta zmanjša zaradi krivdnih opustitev tožene stranke, ki poostrujejo njeno odgovornost in povečujejo delež njene sicer objektivne odgovornosti. 2. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomankljivosti zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - nasprotje med razlogi in listinami - akceptni nalog v zavarovanje kredita
Nobena od listin, ki jih jemljeta za podlago svoji odločitvi sodišči prve in druge stopnje, ne daje podlage za ugotovitev, da je upnik izdal akceptni nalog v zavarovanje kredita, ki bi ga posredoval dolžnik družbam hčeram v sistemu B. neposredno. Zato zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja nasprotje med pravo vsebino listin in tem, kar je o njihovi vsebini navedeno v izpodbijanih sklepih.
kmetijska zemljišča v kompleksu - pogoji za vračanje v posest trajnih nasadov - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Vrnitev kmetijskih zemljišč v posest, na katerih so vzpostavljeni trajni nasadi, je odvisna od izteka rodnosti nasada, kar pomeni, da je v vsakem primeru potrebno ugotoviti, kdaj se rodnost nasada izteče in na tej podlagi odločiti o nadaljnji uporabi zemljišča, saj je 10 let zgornja meja, do katere zavezanec sme uporabljati zemljišče.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost imetnika nevarnega stroja - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
1. Tožničina neprevidnost pri opravljanju dela (poseg z roko v stroj, da bi odstranila motnjo) glede na krivdno opustitev potrebnega in tehnično možnega zavarovanja stroja, nima takega pomena, da bi ji bilo mogoče pripisati odškodninsko soodgovornost.
2. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
prekoračitev tožbenega zahtevka na drugi stopnji (ultra petitum) - denarne obveznosti - valuta obveznosti (valutna klavzula)
Na glavni obravnavi dne 20.5.1992 je tožnica popravila tožbeni zahtevek in je tedaj izrečno zahtevala plačilo zakonitih zamudnih obresti od tolarske protivrednosti 10.000 DEM. Tožena stranka je tedaj na istem naroku pripoznala ugotovitveni obrestni zahtevek od 70.000,00 Sit od 20.7.1990 do plačila. To pripoznavo je sodišče upoštevalo in v sodbi opr.št. VIII P 1659/91 z dne 20.5.1992 med drugim izreklo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke za zakonite zamudne obresti od glavnice 70.000,00 Sit od 20.7.1990 do plačila. Ko je sodišče druge stopnje to upoštevalo v svoji sodbi, ki jo tožena stranka izpodbija z revizijo, ni kršilo določbe 1. odst. 2.čl. ZPP. Glede na navedeno je namreč sodišče odločalo o jasno postavljenem tožbenem zahtevku in v skladu z izrečno pripoznavo tega dela zahtevka s strani tožene stranke. Ker tega dela prve prvostopne sodbe stranki nista izpodbijali in je postal pravnomočen, mora sodišče v nadaljnjem postopku to pravnomočno odločitev upoštevati.
Izvedensko mnenje zdravniške komisije mora biti še posebej natančno obrazloženo takrat, kadar ob uporabi iste medicinske dokumentacije in ob uporabi istih predpisov sprejme drugačen sklep, kot ga je sprejela komisija prve stopnje oz. celo drugačen sklep, kot ga je ta ista komisija sprejela par mesecev prej.
obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin - uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ
Če deklarant v uvozni carinski deklaraciji ni prijavil uporabe 50. čl. CZ, ne more po 270. čl. zahtevati spremembe podatkov v deklaraciji s tem, da bi se upošteval čl. 50 CZ - povračilo carine in drugih uvoznih davščin.
ZTuj člen 34. Konvencija o statusu beguncev člen 1a, 1a-2. Pravilnik o načinu reševanja prošenj za priznanje statusa begunca in njihovi osnovni oskrbi člen 2, 2/1.ZUP člen 159.
status begunca - pogoji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka (Vlada RS) in prvostopni organ (Ministrstvo za notranje zadeve) sta se v obrazložitvi svojih odločb (prvostopni organ je tožeči stranki zavrnil vlogo za priznanje statusa begunca, tožena stranka pa zavrnila njeno pritožbo zoper prvostopno odločbo) ukvarjala le z razlogom pobega tožeče stranke iz takratne JLA (januar 1992), nista pa razčistila vseh relevantnih okoliščin, po navedbah tožeče stranke med upravnim postopkom, ki se nanašajo na preganjanje tožeče stranke in njene družine v domačem kraju v Vojvodini in ki so navedene kot razlogi za pridobitev statusa begunca v zakonu o tujcih in v konvenciji o statusu beguncev.
mirnodobni vojaški invalid - status - rok za vložitev zahteve
Ker je tožeča stranka zamudila petletni prekluzivni zakonski rok za zahtevo za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida, ki je posledica bolezni, je sodišče tožbo zavrnilo.