V lokacijskem dovoljenju ni mogoče dovoljevati posegov na zemljišču, ki ni investitorjevo (javna površina) in ne urejati režima parkiranja na javnih površinah. Sklicevanje tožene stranke na obrazložitev odločbe prve stopnje (245. člen ZUP) ni v celoti utemeljeno, ker ne pove, kako so upoštevana skupna merila in pogoji, da se ne smejo poslabšati pogoji dostopa do sosednjih objektov.
mirnodobni vojaški invalid - status - rok za vložitev zahteve
Ker je tožeča stranka zamudila petletni prekluzivni zakonski rok za zahtevo za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida, ki je posledica bolezni, je sodišče tožbo zavrnilo.
ZTuj člen 34. Konvencija o statusu beguncev člen 1a, 1a-2. Pravilnik o načinu reševanja prošenj za priznanje statusa begunca in njihovi osnovni oskrbi člen 2, 2/1.ZUP člen 159.
status begunca - pogoji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka (Vlada RS) in prvostopni organ (Ministrstvo za notranje zadeve) sta se v obrazložitvi svojih odločb (prvostopni organ je tožeči stranki zavrnil vlogo za priznanje statusa begunca, tožena stranka pa zavrnila njeno pritožbo zoper prvostopno odločbo) ukvarjala le z razlogom pobega tožeče stranke iz takratne JLA (januar 1992), nista pa razčistila vseh relevantnih okoliščin, po navedbah tožeče stranke med upravnim postopkom, ki se nanašajo na preganjanje tožeče stranke in njene družine v domačem kraju v Vojvodini in ki so navedene kot razlogi za pridobitev statusa begunca v zakonu o tujcih in v konvenciji o statusu beguncev.
obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin - uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ
Če deklarant v uvozni carinski deklaraciji ni prijavil uporabe 50. čl. CZ, ne more po 270. čl. zahtevati spremembe podatkov v deklaraciji s tem, da bi se upošteval čl. 50 CZ - povračilo carine in drugih uvoznih davščin.
Izvedensko mnenje zdravniške komisije mora biti še posebej natančno obrazloženo takrat, kadar ob uporabi iste medicinske dokumentacije in ob uporabi istih predpisov sprejme drugačen sklep, kot ga je sprejela komisija prve stopnje oz. celo drugačen sklep, kot ga je ta ista komisija sprejela par mesecev prej.
Ustavni amandma L k Ustavi SRS (Ur. l. SRS, št. 32/89). ZKP-77 člen 154, 210. ZTPDR člen 67.
hujša kršitev delovne obveznosti - vpliv ustavitve kazenskega postopka na disciplinski postopek - ocena vrednosti dokazov, pridobljenih v hišni preiskavi, katere zakonitost je vprašljiva
Drugostopno sodišče je v zvezi s pritožbeno trditvijo tožnice, da sta bila z nezakonitim vstopom organov za notranje zadeve v stanovanje, kršena ustava in zakon, navedlo le, da ni pristojno odločati o ustavnosti posamičnih ukrepov upravnih organov, ni pa se ukvarjalo z vprašanjem dokazne vrednosti v hišni preiskavi pridobljenih dokazov in tudi ne s tem, ali je bil izveden popoln dokazni postopek v zvezi z zakonitostjo hišne preiskave. Drugostopno sodišče je zato zmotno uporabilo oziroma ni uporabilo predvsem tistih določb materialnega prava, ki se nanašajo na oceno vrednosti dokazov, ki so pridobljeni v tako izvedeni hišni preiskavi, kot jo zatrjuje revizija. Zaradi zmotne oziroma neuporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
Ni mogoče sprejeti trditve v reviziji, da bi bilo treba zato, ker je bila ustavljena preiskava, ustaviti tudi disciplinski postopek.
inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti
Za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi opravljanja dejavnosti po 2. odstavku 4. člena zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74) je pomembno le, da se gospodarska dejavnost opravlja brez predpisanega dovoljenja, ne pa tudi, koliko časa se opravlja.
Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje je oblikovalen in ne ugotovitven. Če je namreč med strankama spor o tem, ali so podani razlogi za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje - takšen je tudi konkreteni primer, zgolj enostranska zahteva prizadete stranke, naj se pogodba razveljavi, še ne zadostuje za razveljavitev pogodbe (1. odst. 112. čl. ZOR). Oblikovalna tožba pa ni vsebovana v dajatveni, saj s prvo tožnik uveljavlja spremembo in ne zgolj ugotovitev obstoječega pravnega razmerja.
Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega (1. odst. 113. čl. ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto (oz.prevaro) sklicuje. Pravico do prilagoditve pogodbe pričakovanjem nasprotne stranke ima tista pogodbena stranka, ki ni bila v zmoti (4. odst. 61. čl. ZOR).
revizija proti sklepu o zavrženju revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - če ni navedena vrednost spornega predmeta
Po 3.odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku ni revizije v premoženjskopravnih sporih, če vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi, ne presega določenega zneska. V tej pravdni zadevi tožnik v tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta. Ker ni ravnal po 2.odst. 186.čl. ZPP in si na ta način zagotovil pravice do revizije, ta ni dovoljena. Sklepa sodišč prve in druge stopnje o zavrženju revizije sta iz navedenega razloga pravilna.
ZUI člen 179.ZOFVI (1991) člen 65.ZUP člen 143, 209.
napredovanje v naziv
V naziv svetovalec lahko napreduje pedagoški delavec, ki poleg pogojev iz 1. odstavka 20. člena pravilnika izpolnjuje tudi pogoj strokovne in pedagoško-andragoške izobrazbe, ki se ugotavlja v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju.
ZOR člen 385, 385/2. ZPP (1977) člen 79, 79/1, 80.
zastaranje - zadržanje zastaranja - zastaranje terjatve poslovno nesposobne osebe
Zastaranje terjatve (odškodninske) opravilno nesposobne osebe ne more nastopiti, preden ne pretečeta dve leti, odkar je taka oseba dobila zastopnika; pri tem ni bistveno, ali je bila taka oseba preklicana oziroma ali ji je bila opravilna sposobnost formalno odvzeta.
imisije - odplake - otežkočanje uporabe drugih nepremičnin - dokazno breme
Tožeča stranka bi morala dokazati, da izvirajo motnje, ki otežkočajo uporabo njene nepremičnine iz uporabe zemljišča tožene stranke, da to presega krajevno običajno mero, ali pa da povzroča znatnejšo škodo. Doslej je bilo v postopku ugotovljeno dejansko stanje le glede odvajanja odpadne vode po ceveh na tožničino zemljišče v taki meri, da je nudilo podlago za ugoditev temu delu zahtevka. Ker sodišče na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti, da toženka svojih nepremičnin ne uporablja na način, ki naj bi otežkočal uporabo tožničine nepremičnine, je sklepalo, da toženka ni uspela dokazati, da vznemirjanje tožnice ne izvira iz toženkine nepremičnine. Takemu stališču glede dokaznega bremena pa ni mogoče pritrditi. Tožeča stranka bi lahko v postopku uspela le, če bi dokazala vsa prej našteta odločilna dejstva po 5. čl. ZTLR.
ZOR člen 165, 165/4, 166, 158, 191. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13.
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - mladoletnik - vožnja s kolesom z motorjem - zmanjšanje odškodnine - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
1. Pri presoji odškodninske odgovornosti prve in druge tožene stranke je potrebno izhajati iz ugotovljenega dejstva, da tretji toženec v času obravnavane prometne nesreče ni opravil preizkusa znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa se revizijsko sodišče pridružuje presoji obeh sodišč o odškodninski odgovornosti prve in druge tožene stranke za tožničino škodo (4. odst. 165. čl. in 166. čl. ZOR).
2. Zmanjšanje odškodnine se lahko zahteva le, če škoda ni bila povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti (191. čl. ZOR). Upoštevaje ugotovljene dejanske okoliščine obravnavane prometne nesreče, pa se revizijsko sodišče pridružuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila tožnici škoda povzročena iz hude malomarnosti.
izvenzakonska skupnost - premoženjska razmerja - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev
I. Dejanske ugotovitve opredeljujejo življenjsko skupnost med pravdnima strankama kot zakonsko zvezo, ker se je kot takšna manifestirala navzen že pred nakupom spornega stanovanja, predvsem pa je bila potrjena z rojstvom skupnega otroka. Elementi izvenzakonske skupnosti so opredeljeni tako določno, da je uporaba 12. člena ZZZDR na mestu.
II. Revizijska graja opredelitve višine deležev na skupnem premoženju je podana izključno ob upoštevanju finančnih elementov. Res je, da je zelo pomembno, koliko je kateri od partnerjev vložil sredstev v skupno premoženje, vendar je po določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR treba upoštevati pri tem tudi druge okoliščine (varstvo in vzgojo otroka, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in drugo). Te druge okoliščine revizija zanemari, njihovo obrobno upoštevanje v dosedanjem postopku pa je tožniku kvečjemu v korist.
ZD člen 145, 145/1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1986) člen 2, 2/7, 11.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - sprememba statusa kmetije - pogoji za spremembo - dedovanje kmetij
Če je bila kmetija določena kot zaščitena kmetija še pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur.l. SRS, št. 1/86), je mogoče njen status spremeniti na predlog lastnika oziroma, če je ta umrl, na predlog vseh dedičev.
pridobitev stanovanjske pravice po smrti imetnika stanovanjske pravice - izvenzakonska skupnost
Sodišče druge stopnje je ocenilo v sodbi sodišča prve stopnje zapisani datum o tem, od kdaj najkasneje je živela toženka s pokojnikom v izvenzakonski skupnosti s stališča, da je datum prijave stalnega prebivališča toženke v spornem stanovanju bil upoštevan le kot eden od dokazov, da je ta skupnost res obstajala, ki pa ni sam zase utemeljil časovnega obdobja obstoja skupnosti, ki je brez dvoma trajala dalj časa (več kot dve leti).
Trajna opustitev rabe spornega stanovanja že v letu 1985 je podlaga za presojo po določbi 1. odstavka 58. člena ZSR o prenehanju stanovanjskega razmerja zaradi več kot 6 mesečne neuporabe. To pa je okoliščina, zaradi katere je tožena stranka utemeljeno ravnala po določbi 2. odstavka 128. člena stanovanjskega zakona.
ZPP (1977) člen 355, 355/2, 354, 354/1, 354/2, 354/2-9.
nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti
O obstoju pritožbene novote, ki bi lahko povzročila dvom v pravilnost prvostopne odločitve, sodišče druge stopnje praviloma odloči po pomenu zatrjevanega dejstva, ki naj bi bilo novo in po oceni, sprejeti ob primerjavi z že izvedenimi dokazi.
Potrdili Gospodarske zbornice in Ministrstva za varstvo okolja, izdani na podlagi odloka o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje pri uvozu blaga v letu 1992, ki sta bili izdani po opravljenem carinjenju, se ne štejejo za nov dokaz.