inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti
Za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi opravljanja dejavnosti po 2. odstavku 4. člena zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74) je pomembno le, da se gospodarska dejavnost opravlja brez predpisanega dovoljenja, ne pa tudi, koliko časa se opravlja.
Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje je oblikovalen in ne ugotovitven. Če je namreč med strankama spor o tem, ali so podani razlogi za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje - takšen je tudi konkreteni primer, zgolj enostranska zahteva prizadete stranke, naj se pogodba razveljavi, še ne zadostuje za razveljavitev pogodbe (1. odst. 112. čl. ZOR). Oblikovalna tožba pa ni vsebovana v dajatveni, saj s prvo tožnik uveljavlja spremembo in ne zgolj ugotovitev obstoječega pravnega razmerja.
Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega (1. odst. 113. čl. ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto (oz.prevaro) sklicuje. Pravico do prilagoditve pogodbe pričakovanjem nasprotne stranke ima tista pogodbena stranka, ki ni bila v zmoti (4. odst. 61. čl. ZOR).
revizija proti sklepu o zavrženju revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - če ni navedena vrednost spornega predmeta
Po 3.odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku ni revizije v premoženjskopravnih sporih, če vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi, ne presega določenega zneska. V tej pravdni zadevi tožnik v tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta. Ker ni ravnal po 2.odst. 186.čl. ZPP in si na ta način zagotovil pravice do revizije, ta ni dovoljena. Sklepa sodišč prve in druge stopnje o zavrženju revizije sta iz navedenega razloga pravilna.
ZOR člen 385, 385/2. ZPP (1977) člen 79, 79/1, 80.
zastaranje - zadržanje zastaranja - zastaranje terjatve poslovno nesposobne osebe
Zastaranje terjatve (odškodninske) opravilno nesposobne osebe ne more nastopiti, preden ne pretečeta dve leti, odkar je taka oseba dobila zastopnika; pri tem ni bistveno, ali je bila taka oseba preklicana oziroma ali ji je bila opravilna sposobnost formalno odvzeta.
imisije - odplake - otežkočanje uporabe drugih nepremičnin - dokazno breme
Tožeča stranka bi morala dokazati, da izvirajo motnje, ki otežkočajo uporabo njene nepremičnine iz uporabe zemljišča tožene stranke, da to presega krajevno običajno mero, ali pa da povzroča znatnejšo škodo. Doslej je bilo v postopku ugotovljeno dejansko stanje le glede odvajanja odpadne vode po ceveh na tožničino zemljišče v taki meri, da je nudilo podlago za ugoditev temu delu zahtevka. Ker sodišče na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti, da toženka svojih nepremičnin ne uporablja na način, ki naj bi otežkočal uporabo tožničine nepremičnine, je sklepalo, da toženka ni uspela dokazati, da vznemirjanje tožnice ne izvira iz toženkine nepremičnine. Takemu stališču glede dokaznega bremena pa ni mogoče pritrditi. Tožeča stranka bi lahko v postopku uspela le, če bi dokazala vsa prej našteta odločilna dejstva po 5. čl. ZTLR.
ZSDK člen 65, 65/1. ZUS (1977) člen 12, 30, 30/1-3.ZUP člen 25, 25/1, 241, 46.
predmet računskega upravnega spora - krajevna pristojnost - možnost delegacije
Računski upravni spor je dovoljen samo zoper tiste odločbe iz 1. odst. 65. člena ZSDK, s katerimi je bilo odločeno o predmetu kontrole.
Krajevna pristojnost po ZUP je izključna krajevna pristojnost.
Na krajevno pristojnost mora pritožbeni organ paziti po uradni dolžnosti.
S sklepom o izločitvi se določi uradno osebo, ki bo v zadevi odločila oziroma opravila posamezno procesno dejanje (1. odst. 46. člena ZUP) za krajevno pristojno organizacijsko enoto (Đ), ne prenese pa se z njim krajevne pristojnosti na drugo organizacijsko enoto.
Za ugotavljanje davčne osnove je smiselna razvrstitev posebnih iger na srečo, kot jo določa 38. čl. zakona o igrah na srečo. Z vidika obdavčenja je najpomembnejša značilnost posamezne igre dohodek, ki ga prinaša igralnici.
posebne igre na srečo - nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo - pristojnost za izdajanje dovoljenj za prirejanje posebnih iger na srečo - prireditelj (glede na obliko lastnine)
Za presojo, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za prirejanje posebnih iger na srečo po 2. odst. 2. člena in 3. odst. 4. člena ZIS služba družbenega knjigovodstva ni pristojna.
Določbe 3. odst. 4. čl. ZIS ni mogoče razlagati tako, da lahko prirejajo posebne igre na srečo samo organizacije v družbeni lastnini.
pobot - terjatev posojilojemalca iz posojilne pogodbe - zapadlost terjatve
S sklenitvijo posojilnih pogodb so posojilojemalci pridobili proti tožeči stranki terjatve na izročitev v pogodbah določenih zneskov denarja (557. člen ZOR).
odmik od določb ZOR o zavarovanju - podaljšanje roka plačila zavarovalne premije
Določbe ZOR o zavarovanju so pretežno kogentne narave, vendar je kogentnost določena zaradi varstva pravic zavarovanca. Zato so odmiki v korist zavarovanca dovoljeni (odložitev zapadlosti premije).
Če želi investitor graditi drugače, kot je dovoljeno po lokacijskem dovoljenju, mora zaprositi za spremembo lokacijskega dovoljenja, če ne, sledijo ukrepi urbanističnega inšpektorja (ustavitev, odstranitev).
Upravni organ ni pristojen za ugotavljanje, ali je podstanovalec pridobil pravice iz 148. in 149. člena SZ, ker v primeru spora o tem odloča sodišče. Zato je izdana upravna odločba nična.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Ker med pravdnima strankama tečeta pri Okrajnem sodišču v Postojni dve pravdi (o predlogu za delegacijo je vrhovno sodišče že odločilo v zadevi I Pr 16/94), vse pravde pa se nanašajo na stanovanjsko problematiko, je treba pritrditi tožeči stranki, da se bo ta postopek lažje opravil pri Okrajnem sodišču v Postojni.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - gradbena pogodba
I. Po 3. odstavku 385. člena ZPP v revizijskem postopku dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati. II. Sklep o stroških ni sklep, zoper katerega je po 1. odstavku 400. člena ZPP dovoljena revizija.
privatizacija stanovanj - stanovanje v stanovanjski hiši predvideni za rušenje ali teče celovita prenova - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prostorski akt - ureditveni načrt
Po določbah stanovanjskega zakona lastniki niso dolžni prodati stanovanja, če je stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za rušenje (1. odstavek 129. člena Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91, 21/94 - v nadaljevanju SZ). Po razlagalni določbi 3. odstavka 40. člena SZ se predvideno rušenje stanovanja dokazuje s sprejetim prostorskim aktom. Po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84-71/93) so prostorski izvedbeni akti prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti (21. člen), med prostorske izvedbene načrte pa spadajo tudi ureditveni načrti (27. člen).
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanj - valuta obveznosti (valutna klavzula) - neupravičena pridobitev - vrnitev dela kupnine - pravila vračanja
Valutna klavzula je bila v času sklenitve pogodbe dovoljena (5. člen zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. RS, št. 1/91-I). Če pa je tako, bi tožeča stranka lahko zahtevala vrnitev dela kupnine le, če bi bila pogodba razveljavljena ali če bi bili izpolnjeni pogoji iz 211. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Po tej določbi lahko tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, zahteva vrnitev plačanega le tedaj, če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
prenehanje stanovanjskega razmerja - odpoved stanovanjskega razmerja imetniku stanovanjske pravice, ki ima v lasti prazno družinsko hišo ali stanovanje - primerno stanovanje
1. Res ni mogoče pravnega standarda iz 1. odstavka 60. člena ZSR o primernosti stanovanjske hiše razlagati vedno zgolj s primerjavo z razmerami v dosedanjem stanovanju, ampak je tudi treba ugotoviti, ali ni imetnik stanovanjske pravice z gradnjo hiše skušal izboljšati svoje slabe stanovanjske razmere. Tako se izkaže, da je relevantno tudi dejstvo, iz kakšnega stanovanja se je toženec izselil v novo hišo. Če je prejšnje stanovanje majhno in neprimerno za imetnika in družinske člane, imetnik lahko rešuje svoj stanovanjski problem z gradnjo hiše, v katero se lahko preseli le del družine, drugi del družine pa ostane v prejšnjem stanovanju.
2. Za toženčevo družino, pa čeprav sta otroka odrasla, je trisobno stanovanje v izmeri 90 m2, primerno. Zato ni mogoče izhajati iz stališča, da so bile stanovanjske razmere družine tako slabe, da je bil toženec prisiljen reševati stanovanjsko stisko. Tudi nadaljnja primerjava - to je primernost nove hiše - pokaže, da enodružinska stanovanjska hiša s 149,84 m2 uporabne površine, objektivno zadošča za zadovoljevanje stanovanjskih potreb družine, pa čeprav jo sestavljajo štirje odrasli ljudje.
Ponovno odprtje že zaključene javne obravnave ne more predstavljati kršitve ZPP. Če tožnik sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev sodnice ni izpodbijal s pritožbo, tudi revizije nima (zaradi morebitne absolutne bistvene kršitve po 2. t. 2. odst. 354. čl. ZPP).
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - nadaljevanje del
Odločba o odstranitvi objekta po 3. odstavku 74. člena ZUN se lahko izda, če investitor kljub odločbi o ustavitvi del nadaljuje z deli, čeprav je zaprosil za lokacijsko dovoljenje.
davek na dediščino - uveljavljanje stroškov in bremen iz zapuščine v davčnem postopku - kršitev materialnega zakona
Določbe 5. člena ZDO ni mogoče razlagati tako, da je izključeno vsakršno naknadno uveljavljanje stroškov, ki bremenijo zapuščino, saj iz navedene določbe izhaja, da je namen zakonodajalca, da se obdavči takoimenovana čista dediščina.