ugotavljanje zapustnikove volje pri oporoki - lastnoročna oporoka - razlaga oporoke - napotitev na pravdo - ugotavljanje zapustnikove volje z zaslišanjem prič
Ker se je v teku zapuščinskega postopka med zakonitimi dediči pojavil spor o dejstvih glede prave volje pok. R.Č., izražene v oporoki, je zapuščinsko sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in napotilo tožnike na pravdo (1. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju). Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je bila v postopku ugotovljena zapustničina volja in zato ni prišla v poštev določba 2. odst. 84. čl. Zakona o dedovanju, ki rešuje primer, ko obstaja glede oporočiteljevega namena dvom.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - odgovornost za dolgove zapustnikovega podjetja
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bil znesek 9.870 DEM posojen za tekočo proizvodnjo podjetja A. Na zadolžnici s podpisom pok. L., je tudi žig podjetja. Na drugi zadolžnici, ki vsebuje dolg 28.442 DEM, sta v glavi navedena firma W. in L. kot njen predstavnik. Tako si je L. izposojal pri tožniku denar v imenu omenjenih firm. Ker ne gre za dolg zapustnika L., sta sodišči odločili pravilno, da za dolg ne odgovarjata toženca kot njegova dediča (1.odst. 142.čl. Zakona o dedovanju).
prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Predlagateljici je bila v zvezi s podpisom pogodbe izrečena le grožnja, da ji bodo nepremičnine vzeli, če pogodbe ne podpiše. Del parcele št. 404/5, ki je bila poleg parcele št. 404/7 predmet pogodbe, je bil razlaščen že v letu 1951. Predlagateljica se je morala v zvezi s temi nepremičninami večkrat zglasiti na notranji upravi, kjer so ji povedali, da bodo zemljišče potrebovali za izgradnjo garaž. Zemljišča so bila dejansko odvzeta predlagateljici že pred podpisom pogodbe in je bila tako sklenitev pogodbe le še formalnost. Ob upoštevanju časovnega obdobja, v katerem je prišlo do sklenitve pogodbe, in vseh navedenih okoliščin, sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno zaključili, da je bila predlagateljica tedaj pod velikim psihičnim pritiskom.
Tožencu svobodna gospodarska pobuda po prenehanju delovnega razmerja ni bila posebej prepovedana. Prepovedana bi bila tako le, če konkuriranje ne bi bilo pošteno oz. bi njegovo ravnanje na trgu pomenilo nelojalno konkurenco. Prepovedi nelojalne konkurence pa ne ureja ZOR. Zato uveljavljanega tožbenega zahtevka ni moč presojati po splošnih načelih odškodninskega prava.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01443
SZ člen 155, 155/1, 147, 147/1, 147/2, 150, 58.ZOR člen 149.
oddaja lastnega stanovanja v zameno za pridobitev stanovanjske pravice na drugem stanovanju - pogodba v korist tretjega - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - neprofitna najemnina
Tožencu gre podobna stanovanjska zaščita kot imetniku stanovanjske pravice. To pa pomeni, da je potrebno toženčev položaj glede pravice do nadaljnje uporabe spornega stanovanja po uveljavitvi SZ primerjati s položajem imetnika stanovanjske pravice. Toženec bi imel zato pravico do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino, tožnik pa dolžnost skleniti z njim takšno najemno pogodbo (anal. s 1. in 2. odst. 147. čl. in 150. čl. SZ). Le odklonitev ponudbe za sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino bi imela v konkretnem primeru zato za posledico utemeljenost izpraznitvenega zahtevka po 58. čl. SZ.
posebne igre na srečo - nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo - pristojnost za izdajanje dovoljenj za prirejanje posebnih iger na srečo - prireditelj (glede na obliko lastnine)
Za presojo, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za prirejanje posebnih iger na srečo po 2. odst. 2. člena in 3. odst. 4. člena ZIS služba družbenega knjigovodstva ni pristojna.
Določbe 3. odst. 4. čl. ZIS ni mogoče razlagati tako, da lahko prirejajo posebne igre na srečo samo organizacije v družbeni lastnini.
pobot - terjatev posojilojemalca iz posojilne pogodbe - zapadlost terjatve
S sklenitvijo posojilnih pogodb so posojilojemalci pridobili proti tožeči stranki terjatve na izročitev v pogodbah določenih zneskov denarja (557. člen ZOR).
Za ugotavljanje davčne osnove je smiselna razvrstitev posebnih iger na srečo, kot jo določa 38. čl. zakona o igrah na srečo. Z vidika obdavčenja je najpomembnejša značilnost posamezne igre dohodek, ki ga prinaša igralnici.
ZSDK člen 65, 65/1. ZUS (1977) člen 12, 30, 30/1-3.ZUP člen 25, 25/1, 241, 46.
predmet računskega upravnega spora - krajevna pristojnost - možnost delegacije
Računski upravni spor je dovoljen samo zoper tiste odločbe iz 1. odst. 65. člena ZSDK, s katerimi je bilo odločeno o predmetu kontrole.
Krajevna pristojnost po ZUP je izključna krajevna pristojnost.
Na krajevno pristojnost mora pritožbeni organ paziti po uradni dolžnosti.
S sklepom o izločitvi se določi uradno osebo, ki bo v zadevi odločila oziroma opravila posamezno procesno dejanje (1. odst. 46. člena ZUP) za krajevno pristojno organizacijsko enoto (Đ), ne prenese pa se z njim krajevne pristojnosti na drugo organizacijsko enoto.
odmik od določb ZOR o zavarovanju - podaljšanje roka plačila zavarovalne premije
Določbe ZOR o zavarovanju so pretežno kogentne narave, vendar je kogentnost določena zaradi varstva pravic zavarovanca. Zato so odmiki v korist zavarovanca dovoljeni (odložitev zapadlosti premije).
varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - pridržna pravica - gradnja na tujem zemljišču - zastavna pravica
Uporaba določbe 7. odstavka 38. člena ZTLR je odvisna od dobrovernosti posestnika. Tožena stranka pa tak posestnik ni bila. Ker z njene strani zatrjevane investicije v nepremičnino tožeče stranke ne predstavljajo gradnje na tujem svetu, tudi uporaba določb 24., 25. in nasl. členov ZTLR ne pride v poštev (niti smiselna uporaba ne, kot se v reviziji predlaga).
Že iz 1. člena dogovora z dne 13.4.1990 izhaja, da sta se stranki dogovorili, da gre za dobavo blaga po leasing pogojih. Iz izvlečka iz leasing pogodbe z istim datumom, ki ga je podpisala le tožena stranka, pa izhaja, da med drugim tožnik položi 8.000 DEM po tečaju na dan dobave. Tega izvlečka tožnik sicer ni podpisal, vendar je nesporno, da je položenih 56.000 din ustrezalo protivrednosti 8.000 DEM. Ker je tožnik svojo obveznost izpolnil, pa čeprav izvlečka ni podpisal, je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo tudi to listino.
Iz povedanega sledi, da je sodišče druge stopnje glede v reviziji uveljavljanega razloga pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razlagalo določbe pogodbe med strankama tako, da je bila dogovorjena valutna klavzula.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da toženka v stanovanju ni prebivala več kot 6 mesecev (od decembra 1990 leta - tožba je bila vložena 13.6.1991), je podan razlog za izpraznitev stanovanja po 58. čl. ZSR.
ZDen člen 25, 44.ZKZ člen 20.ZUP člen 137, 137/2, 159, 160.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine - dokazovanje
Bistveno povečanje vrednosti podržavljenega zemljišča ni nujno enako vloženim sredstvom, ker se upošteva samo dejanski učinek investicij. Toda če ni sporazuma o obsegu povečanja vrednosti zemljišča, je to okoliščino potrebno ugotoviti z izvedencem.
Že definicija poravnave, ki jo določa 1.odstavek 1089. člena ZOR pove, da gre za pogodbo o poravnavi z vzajemnim popuščanjem, z namenom, da se prekine spor ali odpravijo negotovosti in določijo vzajemne pravice in obveznosti med osebami, med katerimi je spor ali negotovost. Pri sodni poravnavi pa gre za sporazumno urejanje spora, ki bi ga sicer morala urediti sodba. Zato ne gre za pravni posel, kjer je možna le dejanska vzajemna spolnitev, in bi zato bil potreben drugačen zahtevek, kot je v predmetni zadevi. Zato ni mogoče sprejeti razlage sodišča druge stopnje, da bi po določilu 113. člena ZOR tožnik moral v tožbenem zahtevku, ki se glasi na razveljavitev določene sodne poravnave, ponuditi vrnitev tistega, kar je po poravnavi prejel.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - nezazidljivo območje
Če se objekt gradi na zemljišču, na katerem se tak objekt ne more graditi že po samem predpisu, se na podlagi 73. člena ZUN lahko takoj izda odločba o odstranitvi objekta, brez predhodne odločbe po 74. členu ZUN.
Če želi investitor graditi drugače, kot je dovoljeno po lokacijskem dovoljenju, mora zaprositi za spremembo lokacijskega dovoljenja, če ne, sledijo ukrepi urbanističnega inšpektorja (ustavitev, odstranitev).
Upravni organ ni pristojen za ugotavljanje, ali je podstanovalec pridobil pravice iz 148. in 149. člena SZ, ker v primeru spora o tem odloča sodišče. Zato je izdana upravna odločba nična.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Ker med pravdnima strankama tečeta pri Okrajnem sodišču v Postojni dve pravdi (o predlogu za delegacijo je vrhovno sodišče že odločilo v zadevi I Pr 16/94), vse pravde pa se nanašajo na stanovanjsko problematiko, je treba pritrditi tožeči stranki, da se bo ta postopek lažje opravil pri Okrajnem sodišču v Postojni.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - gradbena pogodba
I. Po 3. odstavku 385. člena ZPP v revizijskem postopku dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati. II. Sklep o stroških ni sklep, zoper katerega je po 1. odstavku 400. člena ZPP dovoljena revizija.