privatizacija stanovanj - stanovanje v stanovanjski hiši predvideni za rušenje ali teče celovita prenova - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prostorski akt - ureditveni načrt
Po določbah stanovanjskega zakona lastniki niso dolžni prodati stanovanja, če je stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za rušenje (1. odstavek 129. člena Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91, 21/94 - v nadaljevanju SZ). Po razlagalni določbi 3. odstavka 40. člena SZ se predvideno rušenje stanovanja dokazuje s sprejetim prostorskim aktom. Po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84-71/93) so prostorski izvedbeni akti prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti (21. člen), med prostorske izvedbene načrte pa spadajo tudi ureditveni načrti (27. člen).
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanj - valuta obveznosti (valutna klavzula) - neupravičena pridobitev - vrnitev dela kupnine - pravila vračanja
Valutna klavzula je bila v času sklenitve pogodbe dovoljena (5. člen zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. RS, št. 1/91-I). Če pa je tako, bi tožeča stranka lahko zahtevala vrnitev dela kupnine le, če bi bila pogodba razveljavljena ali če bi bili izpolnjeni pogoji iz 211. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Po tej določbi lahko tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, zahteva vrnitev plačanega le tedaj, če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
prenehanje stanovanjskega razmerja - odpoved stanovanjskega razmerja imetniku stanovanjske pravice, ki ima v lasti prazno družinsko hišo ali stanovanje - primerno stanovanje
1. Res ni mogoče pravnega standarda iz 1. odstavka 60. člena ZSR o primernosti stanovanjske hiše razlagati vedno zgolj s primerjavo z razmerami v dosedanjem stanovanju, ampak je tudi treba ugotoviti, ali ni imetnik stanovanjske pravice z gradnjo hiše skušal izboljšati svoje slabe stanovanjske razmere. Tako se izkaže, da je relevantno tudi dejstvo, iz kakšnega stanovanja se je toženec izselil v novo hišo. Če je prejšnje stanovanje majhno in neprimerno za imetnika in družinske člane, imetnik lahko rešuje svoj stanovanjski problem z gradnjo hiše, v katero se lahko preseli le del družine, drugi del družine pa ostane v prejšnjem stanovanju.
2. Za toženčevo družino, pa čeprav sta otroka odrasla, je trisobno stanovanje v izmeri 90 m2, primerno. Zato ni mogoče izhajati iz stališča, da so bile stanovanjske razmere družine tako slabe, da je bil toženec prisiljen reševati stanovanjsko stisko. Tudi nadaljnja primerjava - to je primernost nove hiše - pokaže, da enodružinska stanovanjska hiša s 149,84 m2 uporabne površine, objektivno zadošča za zadovoljevanje stanovanjskih potreb družine, pa čeprav jo sestavljajo štirje odrasli ljudje.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - nadaljevanje del
Odločba o odstranitvi objekta po 3. odstavku 74. člena ZUN se lahko izda, če investitor kljub odločbi o ustavitvi del nadaljuje z deli, čeprav je zaprosil za lokacijsko dovoljenje.
Ponovno odprtje že zaključene javne obravnave ne more predstavljati kršitve ZPP. Če tožnik sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev sodnice ni izpodbijal s pritožbo, tudi revizije nima (zaradi morebitne absolutne bistvene kršitve po 2. t. 2. odst. 354. čl. ZPP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - spor po stanovanjskem zakonu
Spori v zvezi s pravico do odkupa stanovanj (117. člen Stanovanjskega zakona - Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94) so premoženjskopravni spori, v katerih je pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi. V obravnavanem primeru tožeča stranka zahteva od tožene stranke prodajo stanovanja, niti v tožbi, niti v tožbenem zahtevku pa ni opredeljeno navedla niti vrednosti spornega predmeta, niti denarnega zneska, ki naj bi ga toženi stranki ob prodaji stanovanja plačala.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost v stanovanjskih sporih
Za stvarno pristojnost sodišč združenega dela (ali sedanjih delovnih in socialnih sodišč) v stanovanjskih sporih, sproženih po 19.10.1991, ni več podlage.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/1.
napredovanje v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu - odločba - konstitutivne narave
Odločba o podelitvi naziva mentor po pravilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu je konstitutivne narave, zato pravice iz nje pripadajo od dneva izdaje in ne za nazaj.
davek na dediščino - uveljavljanje stroškov in bremen iz zapuščine v davčnem postopku - kršitev materialnega zakona
Določbe 5. člena ZDO ni mogoče razlagati tako, da je izključeno vsakršno naknadno uveljavljanje stroškov, ki bremenijo zapuščino, saj iz navedene določbe izhaja, da je namen zakonodajalca, da se obdavči takoimenovana čista dediščina.
Sklep sodišča, da se ne dovoli vknjižba denacionaliziranih nepremičnin, ki še ni pravnomočen, ne more biti pravna podlaga za uporabo določbe 3. odstavka 267. člena ZUP, po kateri se izreče za nično odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, saj pogoj, da odločbe ni mogoče izvršiti, v času izdaje odločbe še ni bil izpolnjen.
Oseba, ki je bila večkrat pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj in pravnomočno zaključeni postopki pred sodiščem niso imeli prevzgojnega učinka, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po 3. odstavku 40. člena ZDRS.
Ukrepa odpovedi prebivanja tujcu ni mogoče izreči, ne da bi bil pred tem izveden dokazni postopek, v katerem bi imela stranka možnost, da sodeluje pri izvedbi dokazov in ne da bi bile ugotovljene okoliščine iz 2. odstavka 25. člena zakona o tujcih ter posledice, ki bi jih ukrep povzročil prizadetemu in njegovi družini.
Garant, ki se je z garancijsko izjavo zavezal, da bo blago pravilno predano namembni carinarnici, pa to namembni carinarnici ni bilo predano, je dolžan plačati uvozne dajatve.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - pogoji
Zavarovanec iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se odloči za zdravljenje v tujini kljub temu, da možnosti za zdravljenje doma niso izčrpane, ima pravico do vračila stroškov zdravljenja v višini, kot bi ti znašali, če bi se zdravil doma.
ZUN člen 54, 54/2, 82.ZUP člen 135, 135/1, 209, 209/2, 242, 242/2.
lokacijsko dovoljenje - stanovanjski objekt - pravna podlaga - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če je prvostopni organ izdal lokacijsko dovoljenje na podlagi lokacijske dokumentacije, ki ni imela pravne podlage v citiranih odlokih, taka odločba ne more biti zakonita in jo je drugostopni organ pravilno odpravil.
ObrZ člen 89.ZUP člen 68, 144, 242, 249, 249/2, 252, 256.
obrtno dovoljenje - pogoji - obnova postopka
V postopku izdaje obrtnega dovoljenja je stranka v postopku tudi solastnik ali lastnik poslovnega prostora, v katerem bo dovoljeno opravljanje obrtne dejavnosti, torej tudi idealni solastnik stavbe, v kateri je poslovni prostor, saj ima opravljanje obrtne dejavnosti lahko vpliv na celotno stavbo. Upravni organ ne more zavreči predloga za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP, če ni predhodno razčistil navedene okoliščine, od česar je odvisno, ali je predlog za obnovo vložila upravičena oseba ali ne oziroma ali je ta okoliščina verjetno izkazana.