ZIRD člen 18, 56. ZDR člen 4, 11, 20. ZSV člen 16, 65. ZIRD člen 45 - 50. ZDoh-1 člen 20, 20-16.
obstoj delovnega razmerja - rejniška dejavnost - organiziran delovni proces
Prvi pogoj za obstoj delovnega razmerja po 4. členu ZDR je prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, kar predpostavlja situacije in primere, ko delodajalec sam vodi, načrtuje in organizira opravljanje neke dejavnosti, v zvezi s tem običajno tudi zagotavlja pogoje za opravljanje takšne dejavnosti (npr. prostore, sredstva), in sicer kot delovni proces, ki je organiziran tudi tako, da so v naprej določeni pogoji za opravljanje del v okviru tega procesa. Ker je rejništvo kot posebna oblika varstva in vzgoje otrok sistemsko urejeno drugače, saj prvo in drugo tožena stranka ne izvajata te dejavnosti v okviru lastnega organiziranega delovnega procesa, temveč imata v zvezi z opravljanjem te dejavnosti le posebna zakonska pooblastila oziroma naloge, že prvi element delovnega razmerja ni podan.
ZZ člen 48. ZOFVI člen 48, 80, 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (2003) člen 13.
knjižničar - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - kriteriji iz kolektivne pogodbe - izvenproračunska sredstva
Delodajalec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tudi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga po ZDR) dolžan upoštevati kriterije za določitev presežnih delavcev po veljavnih kolektivnih pogodbah, ne glede na to, če so te izhajale še iz opredelitve operativnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja po prejšnji zakonodaji.
Kdaj se delodajalec seznani z razlogi za redno odpoved (podobno za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) je dejansko vprašanje; zaključek sodišča o tem predstavlja dejansko ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.
Prizadeta stranka ima zaradi dogovorjene predkupne pravice pravico zahtevati, da se razveljavi kupoprodajna pogodba za stvar, obremenjeno s predkupno pravico, vendar mora s tožbenim zahtevkom tudi zahtevati, da tožena stranka z njo sklene kupoprodajno pogodbo, pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena z drugo stranko. Ker je tožeča stranka zahtevala samo razveljavitev kupoprodajne pogodbe in izročitev osebnega avtomobila, v tožbenem zahtevku manjka del, ki bi za tako izročitev pomenil pravno podlago.
Mnenja invalidskih komisij prve in druge stopnje, vključno z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije druge stopnje, niso bila v neskladju z izvidi in mnenji specialistov, tožnica pa na ugotovitve invalidske komisije druge stopnje v dopolnilnem mnenju tudi ni imela pripomb, s katerimi bi utemeljila potrebo po razjasnitvi dejanskega stanja še s pomočjo izvedenca medicinske stroke. S tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, oziroma sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim navedbam, s katerimi je tožnica takšno odločitev sodišča prve stopnje grajala, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
svetovalna delavka v šoli - opravljanje dodatnih nalog - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - sklenitev nove pogodbe
Tožničina pogodba o zaposlitvi vsebuje samo določbo, da poln delovni čas (40 ur) opravlja delo svetovalne delavke na OŠ L., o obveznosti individualne učne pomoči pa ni nobene določbe. Ker se delo (obseg dela) svetovalne delavke ni spreminjal, ampak je bil očitno vse od sklenitve pogodbe v letu 1998 enak, v letu 2006 ni bilo utemeljenega razloga za odpoved te pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zaradi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi stara pogodba o zaposlitvi ne more oživeti, ker dve pogodbi o zaposlitvi med istima strankama v istem trenutku ne moreta obstajati.
sprememba delodajalca - poslabšanje pravic - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok - neupravičen izostanek z dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ureditev odpovednega roka za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podane s strani delodajalca (drugi odstavek 92. člena ZDR), velja na podlagi tretjega odstavka 73. člena ZDR tudi za primere, ko delavec po spremembi delodajalca odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi objektivnega poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS3004049
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - bistvena kršitev določb postopka - navajanje primerov iz sodne prakse - primerjava odškodnin
Ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če v sodbi ni navedeno, s katerimi drugimi konkretnimi odškodninskimi zadevami je sodišče pri odločanju o višini odškodninskega zahtevka opravilo primerjavo.
Utemeljenost višine odškodnine glede na druge primere iz sodne prakse se presoja tako, da se najprej preračuna, koliko povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS znašajo posamezne odškodnine (ki jih primerjamo) na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Dobljeni rezultat se uporabi kot kriterij za primerjavo.
predsednik sindikata - prenehanje funkcije - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nezakonita razrešitev - stvarna pristojnost
Ker zaradi prenehanja mandata tožnik funkcije predsednika sindikata ni več mogel opravljati, je delo, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Zavarovanci do takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma Vojski Jugoslavije in ostali zavarovanci po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci, zaposleni za nedoločen čas - sočasno zaposlovanje delavcev preko agencij, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcu
Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, ob istočasnem zaposlovanju delavcev preko agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku za določen čas za enaka ali podobna dela, pomeni nedvomno zlorabo. Povečan obseg dela (na primer zaradi izjemnih večjih naročil) lahko pomeni potrebo po dodatnem zaposlovanju, ne pa tudi „nadomeščanja“ redno zaposlenih za nedoločen čas z delavci preko zaposlitvenih agencij.
V sodbi revizijskega sodišča, s katero je bila izpodbijana odločba spremenjena, je izpadla odločitev o stroških postopka pred sodiščem druge in prve stopnje. Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je zato utemeljen.
Bistveni pogoj za odškodninsko odgovornost zavoda je, da upravičencu ni pravočasno izplačal z dokončno odločbo oziroma sodno odločbo priznane denarne dajatve ali jo je izplačal v premajhni višini. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Ker je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, da tožnik nima pravice do predčasne pokojnine, mu tožena stranka ni bila dolžna izplačevati mesečnih zneskov predčasne pokojnine.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-4, 379. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasen izrek sodbe - nasprotje med razlogi in izrekom
S sodbo sodišča prve stopnje je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tej odločitvi sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče dodalo še nasprotno odločitev, ker je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem izpodbijane sodbe (formalno) ni spremenilo (niti razveljavilo), čeprav je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je odločilo v skladu z določbo 4. točke 358. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - uporaba službene obleke
Tožena stranka je dokazala, da je bila na podlagi pogodbe z naročnikom dolžna zagotoviti, da bodo na delovnih mestih njeni delavci (vključno z receptorji) v predpisanih delovnih oblekah. Tožena stranka bi kršila svoje pogodbene obveznosti, če bi še naprej dopuščala tožnici opravljanje dela brez službene obleke.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPP člen 8, 339, 358, 358/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - dejanska ugotovitev - bistvena kršitev določb postopka - prosta presoja dokazov - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje
Določba 8. člena ZPP vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je lahko kršena le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična), ne pa tudi, če bi bila ocena vsebinsko neprepričljiva.
Zaključek sodišča o datumu seznanitve z razlogom za odpoved pogodbe predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, saj v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče druge stopnje je (sicer ne da bi opravilo glavno obravnavo in zato v nasprotju s 1. točko 358. člena ZPP) samo ugotovilo, kdaj se je tožena stranka seznanila s poslovnim razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker revizija v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 339. člena v zvezi s 358. členom ZPP), revizijsko sodišče samo v takšno odločitev ni smelo poseči.
ZTPDR člen 18, 18/4. ZPP člen 287. ZDR člen 23, 23/3.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - postopek ugotavljanja nedoseganja pričakovanih rezultatov dela - komisija za varstvo pravic delavcev - zavrnitev dokaznega predloga
Tožena stranka ni dokazala, da je komisija za varstvo pravic delavcev kot pristojni organ tožene stranke pred odločitvijo o tožnikovem ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja obravnavala mnenje strokovne komisije. S tem sta bili kršeni določili tretjega odstavka 23. člena ZDR90 in četrtega odstavka 18. člena ZTPDR, zato sta izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja nezakonita že iz tega razloga.
zavrženje tožbe – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To odločitev je vseboval izvršilni naslov. Prav tako izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 3, 3/1, 28, 28/3, 34, 34/1-3. ZUP člen 2. ZJU člen 5, 57, 65. ZDR člen 240, 240/5. URS člen 49, 49/3.
interni natečaj – obvestilo o neizbiri kandidata – upravni akt – poseg v ustavne pravice – subsidiarni upravni spor – drugo sodno varstvo
Obvestilo o neizbiri na internem natečaju, ni upravni akt saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni korist s področja upravnega prava, ampak do seznanitve z odločitvijo v kadrovski zadevi, kjer je državni organ nastopal kot delodajalec in ne kot nosilec upravne oblasti. Sodno varstvo neizbranih kandidatov na internem natečaju za zaposlitev javnega uslužbenca je po presoji pritožbenega sodišča zagotovljeno po Zakonu o delovnih razmerjih.