Odločitev o delni ugoditvi tožbenemu zahtevku sta nižji sodišči pravilno utemeljili na določilu 557. člena ZOR, ki posojilojemalca zavezuje k vrnitvi denarja v enakem znesku, kot mu je bilo posojeno.
Tožnik je nastopal v vlogi posojilodajalca pri vseh spornih pogodbah. Če je bila poleg tožnika na pogodbi z dne 19. 2. 1996 kot posojilodajalka navedena tudi E. J., tožniku to aktivne legitimacije ne jemlje.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi upravnega postopka
Sklep o prekinitvi postopka je procesni sklep in ne gre za odločanje o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Prav tako to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 86, 86/4, 336, 367č, 383.
revizija, ki jo vloži stranka sama - zavrženje revizije - postulacija
Revizijo je vložila stranka sama, pri tem pa ni izkazala niti navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo vložila oseba, ki te pravice ni imela.
lastninska pravica na nepremičnini – močnejša pravica – BOT posli - časovna omejitev lastninske pravice
Časovna omejitev ali drugačna pogojenost lastninske pravice nasprotuje načelu njene absolutnosti: preneha le, če kdo drug (in ko) pridobi lastninsko pravico na stvari.
dogovornost države - neupravičen pripor – pravice osebnosti - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - - načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Materialnopravno podlago odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi, v konkretnem primeru ZOR.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo
Očitek, da je obsojenec vedel za pripravljanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD, mora biti konkretiziran na način, da so v zvezi s tem navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo konkretizacijo kakšnega od dejanj, ki so navedena v 3. členu ZKLD.
začasna odredba – pogoji za začasno odredbo – težko popravljiva škoda – dokazno breme
Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz tožnikove zahteve izhaja, da škodo le zatrjuje, z ničemer pa te škode podrobneje ne obrazloži, ne konkretizira in utemelji in tudi ne izkaže, čeprav je dokazno breme na njegovi strani. Le pavšalne navedbe o tem, da je manjša gospodarska družba in navedbe o tem, da bi se zaradi poplačila carinskega dolga morebiti v izvršbi zarubilo eno od treh tovornih vozil, ne da bi o tem bil priložen kakršenkoli dokaz, še ne more predstavljati podlage za presojo, da je izkazana težko popravljiva škoda. To pa pomeni, da že prvi zakonski pogoj za zahtevano odložitev izvršitve akta ni izpolnjen.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident ni niti opredelil pravnega vprašanja, niti navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, prav tako tudi ne okoliščin, ki izkazujejo pomembnost pravnega vprašanja, zato ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – nepremoženjska škoda – zaključek zdravljenja
ZOR v prvem odstavku 376. člena vsebuje glede pričetka teka subjektivnega zastaralnega roka le splošno določbo: ključen je trenutek, ko oškodovanec zve za škodo in za njenega povzročitelja. Pogoj, da je oškodovanec zvedel za škodo, je neprecizen in dopušča različne interpretacije. Pravo vsebino mu mora zato dati sodišče. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012904
ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 76, 82.
izvršba ukrepa gradbenega inšpektorja – predmet upravnega spora sklep o dovolitvi izvršbe – sodno varstvo v upravnem sporu - poseg v pravice ali pravne koristi – odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi – upravni akt – sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1
Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.
Z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom pa tudi ni bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1. Vsebinsko je bilo o pravici oziroma obveznosti tožeče stranke glede uporabe prizidka ali opravljanja dejavnosti v njem odločeno z izvršilnim naslovom, to je inšpektorjevo odločbo z dne 25. 1. 2006, s katero je bila (poleg dolžnosti odstraniti nelegalne gradnje in vzpostavitve prejšnjega stanja), odrejena tudi prepoved uporabe in prepoved opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti v prizidku. S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga tožnik s tožbo izpodbija, se ta obveznost le prisilno izvršuje.
Z izpodbijanim sklepom tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici, saj je z izpodbijanim sklepom do imenovanja direktorja, vendar največ za dobo enega leta, imenovala vršilko dolžnosti direktorice. Izpodbijani sklep o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice nima narave upravnega akta iz drugega člena ZUS-1, temveč je to akt iz 3. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akt pa tudi ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Izpodbijani sklep, s katerim je bila imenovana vršilka dolžnosti direktorice, je akt politične diskrecije, zato ne more biti predmet meritornega odločanja v upravnem sporu.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine – poplačilo dolgov v zvezi s skupnim premoženjem – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva
Za nastanek skupnega premoženja in za presojo deležev na njem ni pravno odločilna okoliščina, da to morda še ni v celoti odplačano v času nastanka spora med partnerjema. Pomembno tudi ni, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal v času življenjske skupnosti in koliko po njenem prenehanju. Zakonec ima namreč pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga. Nič drugačna situacija ni, če je bilo, tako kot v konkretnem primeru, stanovanje kupljeno po določilih SZ na obroke.
priznanje kvalifikacije za opravljanje poklica diplomirani zdravstvenik - procesne predpostavke za položaj tožnika v upravnem sporu
Tožnik izpodbija odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je bila nekomu drugemu priznana kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica „diplomirani zdravstvenik“. Iz navedene odločbe in podatkov spisa izhaja, da v postopku izdaje navedenega akta tožnik ni bil ne stranka ne stranski udeleženec, zato glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ne more biti tožnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je tožbo tožnika zavrglo ob predhodnem preizkusu tožbe in se je pri tem pravilno oprlo na določbo 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev – padec na poledenelem cestišču - podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – protipravnost
Po 73. členu tedaj veljavnega ZTPDR morata biti za delodajalčevo
odgovornost
že v izhodišču izpolnjeni dve temeljni predpostavki: da je škoda nastala delavcu na delu ali v zvezi z delom in da je podana delodajalčeva
odgovornost
po splošnih načelih odškodninskega prava (154. člen ZOR).
pravica do svobode izražanja - predkazenski postopek - pravica do zasebnosti - osebnostne pravice - konkurenca ustavnih pravic - kršitev osebnostnih pravic v tisku - objava informacij tiskovnega predstavnika policije - objava osebnih podatkov
Pri obveščanju o dogodkih kljub okrnitvi ali opuščanju osebnih, za prepoznavnost potrebnih podatkov, ni mogoče v celoti izključiti možnosti, da določen krog ljudi prepozna posamezne vpletene osebe. Morebitni navedeni dodatni zapis, ki omogoča prepoznavo v ožjem okolju v luči interesa širše javnosti do obveščenosti o hudem kaznivem dejanju zato ne posega v pravico do varovanja osebnih podatkov.
Odbitek vstopnega DDV od jaht oziroma čolnov je možen le, če se plovilo uporablja za opravljanje dejavnosti dajanja v najem, zakup oziroma za nadaljnjo prodajo.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUJIK člen 94, 94/5, 120, 120/2.
kulturni projekt - sofinanciranje iz javnih sredstev – začasna odredba – težko popravljiva škoda – učinkovito sodno varstvo – omejeni učinki sodnega varstva – izdaja odločbe pred iztekom roka za odgovor
Ker peti odstavek 94. člena ZUJIK omejuje učinke upravnega spora, je lahko samo začasna odredba edino varovalo na javnem razpisu neizbranemu kandidatu, da prepreči realizacijo odločbe o izbiri. Presoja zakonitosti upravnega akta pa je povsem neučinkovita, če tožnik (neizbrani kandidat) ob ugotovljeni nezakonitosti ne more več doseči namena, zaradi katerega je tožbo sploh vložil.