Pavšalno izpostavljanje dveh sporov in zavez delodajalca prevzemnika, pavšalno izpostavljanje odgovornosti delodajalca ob nezakonitosti njegove odpovedi pogodbe o zaposlitvi za primer, ko delavec podpiše ponujeno drugo pogodbo o zaposlitvi in zgolj zastavljanje vprašanja, ali lahko sodišče brez navedb pravne podlage in utemeljitve predpostavk odškodninske odgovornosti ugodi tožbenemu zahtevku, ne da bi bilo navedeno, katere predpostavke niso bile ugotovljene in za katere ugotovitve ni bilo trditvene podlage, ne izpolnjuje zahtev predloga za dopustitev revizije.
financiranje razvojnega partnerstva – pravni interes za revizijo
Ker se je v obravnavani zadevi javni razpis nanašal na izbor (in financiranje) razvojnih partnerstev za sodelovanje v Pobudi skupnosti Equal v Republiki Sloveniji za obdobje 2004 - 2006, na katera so bila za to obdobje vezana tudi ustrezna sredstva državnega proračuna in je bilo določeno tudi obdobje, v katerem morajo biti sredstva dodeljena, revident za revizijo nima več pravnega interesa, saj si svojega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga, po kateri bi bila lahko revidentu dodeljena sredstva (ki so bila na razpolago za predmet javnega razpisa) za nazaj, namreč ne obstoji.
ZIZ člen 100, 128, 136. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - prebivališče dolžnika - opredelitev prebivališča dolžnika v predlogu za izvršbo - sodišču znana dejstva
Krajevna pristojnost se presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (pri čemer podatki o stalnem bivališču strank ne sodijo med sodišču znana dejstva) in da se pri odločanju o predlogu za izvršbo zato sodišče zanese na podatke o dolžnikovem naslovu, kot so navedeni v predlogu za izvršbo.
Ocena izpitne vožnje ni pravica ali pravna korist osebe, ki se usposablja za voznika motornih vozil, zato se pri odločanju o njej ne uporabljajo določbe ZUP.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali z zatrjevanjem izgube pravice do spornih zemljišč oziroma do odškodnine.
Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
položaj stranke – pravni interes – ustavitev inšpekcijskega postopka
V inšpekcijskem postopku ima položaj stranke le zavezanec, ne pa tudi vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge.
Inšpekcijska odločba sicer lahko predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja tretjih oseb, vendar pa morajo te za pridobitev položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku izkazati, da so z ukrepom inšpekcijskega nadzorstva prizadete njihove pravice ali pravne koristi.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o razveljavitvi sklepa o prekinitvi postopka - predlog, ki ga vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper pravnomočno odločbo (sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi prvostopenjskega sklepa o prekinitvi postopka to je, čeprav ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan), izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Zato Vrhovno sodišče že iz tega razloga revizije v tem postopku ne more dopustiti in je moralo predlog dolžnikov zavreči – ne da bi se mu bilo treba ukvarjati še z vprašanji obstoja drugih procesnih ovir (na primer s pomanjkanjem postulacijske sposobnosti) za možnost izpodbijanja pravnomočne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Predlog za dopustitev revizije, v katerem tožnik le povzema vsebino določb 262. člena in 266. člena ZOR in graja dejanske ugotovitve sodišč o vzroku za neizpolnitev pogodbene obveznosti, je nepopoln.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog za dovolitev revizije - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču
Ker je predlog za dopustitev revizije k Vrhovnemu sodišču prispel po izteku roka za njegovo vložitev, vložitve pri nepristojnem sodišču pa ni mogoče pripisati njuni očitni pomoti, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - procesna skrbnost stranke - nediferencirana vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - nedenarna terjatev - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva za ustrezno procesno skrbnost same stranke je utemeljena zlasti v primerih, ko je vlagatelj v pravdi le delno uspel in zato z izrednim pravnim sredstvom izpodbija le zanj neugodni del odločitev nižjih sodišč. Dovoljenost revizije je v takem primeru odvisna od ravnanja procesno skrbnega vlagatelja, ki mora pravilno označiti in po potrebi tudi utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če ne ravna tako, je predlog nepopoln, saj ne omogoča presoje, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - ustna oporoka - izredne razmere - priče pri ustni oporoki - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, saj v tožničinem predlogu problematiziranega pravnega vprašanja ni mogoče razrešiti z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti (kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava iz 367. a člena ZPP) neodvisno od predhodno pravilnega ovrednotesnja sploh obstoja izrednih razmer kot nujnega pogoja za veljavnost ustne oporoke iz 72. člena ZD.
Zapadli zneski rente izgubijo osebno naravo z zapadlostjo in ne šele s pravnomočnostjo, zato vprašanje podedljivosti, ki ga odpira revizija, ni utemeljeno.
ZPP člen 181, 181/2, 274, 377. ZLNDL člen 2, 3, 4, 5. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZPN člen 7, 7/2. SZ člen 9. SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 216, 216/4, 216/7, 217. SPZ člen 107, 112. OZ člen 35. ZPPLPS člen 7, 7/1. ZZK-1 člen 125, 134, 243, 243/1. ZUP člen 2. ZIZ člen 10, 15, 266, 266/1.
Etažni lastniki imajo v primeru, ko je etažna lastnina vpisana na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodb o samostojnem razpolaganju s funkcionalnim zemljiščem, na katerem so z dnem lastninjenja pridobili solastninsko pravico.
Odločanje o lastninski pravici in zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ni upravna stvar (2. člen ZUP). Gre za civilno zadevo in etažni lastniki lahko svoje pravice zavarujejo le v ustreznem sodnem postopku.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 9, 10, 12, 92. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (1950) člen 12.
skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - vlaganje zakoncev v posebno premoženje - premoženje pridobljeno pred 1946
Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena Temeljnega zakona o zakonski zvezi (torej glede posebnega in skupnega premoženja zakoncev) uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9. 5. 1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti, v kolikor je zakonska zveza dne 9. 5. 1946 še obstajala. Zakon je torej uveljavil retroaktivno veljavnost novih predpisov. Za skupno premoženje se tako po določbah tega zakona šteje tudi tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi pred 9. 5. 1946, če je zakonska zveza tega dne še obstajala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004940
ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 196, 196/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili
Ker se obsojencu v izreku sodbe očita, da je mamilo prenašal, kar je samostojna izvršitvena oblika kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili, je nepomembno, kako je obsojenec do mamila prišel, kar je v izreku opredeljeno z navedbo, da je bilo mamilo kupljeno oziroma na drug neugotovljen način pridobljeno.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev drugega izvedenca
Pravica do poštenega postopka (fair trial) ne vsebuje pravice zahtevati dodatno izvedensko mnenje v primeru, ko izvedenec, imenovan s strani sodišča, podpira tezo tožilstva.