Določba 335. člena ZKP, po kateri sme predsednik senata prebrati prejšnjo izpovedbo priče, če je priča pri prejšnjem zaslišanju povedala dejstva, ki se jih (na glavni obravnavi) več ne spominja, se nanaša na izpovedbo priče preiskovalnemu sodniku ali na izpovedbo s prejšnje glavne obravnave, ne pa tudi na njeno izjavo, dano policiji ob zbiranju obvestil v predkazenskem postopku.
odškodninska odgovornost države – trajanje kazenskega postopka – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugotovitev sodišč, da tožnik ni dokazal, da bi zatrjevana škoda sploh bila posledica predolgega kazenskega postopka, je dejanska ugotovitev, ki ne more biti predmet presoje pred revizijskim sodiščem.
Taksna obveznost za sodbo je nastala z vročitvijo sodbe tožniku in ker tožnik takse ni plačal in šele v pritožbi smiselno predlagal taksno oprostitev, le-ta za plačilo takse za sodbo ne more učinkovati, saj sklep o oprostitvi plačila učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Tudi ugovor zastaranja ni utemeljen, saj še niso potekla štiri leta od nastanka obveznosti za plačilo takse (absolutno zastaranje), niti dve leti od posameznega dejanja, namenjenega izterjavi takse (relativno zastaranje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0012282
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 339, 339/2-8. ZOR člen 341, 341-4.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja - prenehanje terjatve - pobot - primeri, ko je pobot izključen - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pravno priznana škoda - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Nižji sodišči sta z odločitvijo, da je tožnikova ugotovljena terjatev prenehala zaradi pobota, zmotno uporabili 4. točko 341. člena ZOR. Po tej določbi odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja, ne more prenehati s pobotom.
Nižji sodišči sta pravilno ocenili, da za odločitev o višini pravične odškodnine za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni treba pridobiti še mnenja psihiatra.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – posebno premoženje
Določbi 51. in 59. člena ZZZDR je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje pri tem vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju.
ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/1, 59, 59/1, 59/2. SZ člen 13.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja - obstoj ekonomske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - odplačevanje stanovanjskega kredita - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - posebno premoženje - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev
Za nastajanje skupnega premoženja sicer ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze, temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. V primeru, da takšne skupnosti ni, je potrebno upoštevati naravo razlogov, zaradi katerih zakonca ne živita skupaj, predvsem pa njuno aktivnost, usmerjeno v uresničitev pogojev za skupno življenje.
Ob ugotovitvah, da stanovanje ni bilo kupljeno za potrebe skupnega življenja pravdnih strank, da je toženec že pred sklenitvijo zakonske zveze sklenil kupoprodajno pogodbo, v celoti plačal kupnino, stanovanje pa je bilo junija 1986 tudi prevzeto, sodi stanovanje nedvomno v toženčevo posebno premoženje. Obveznosti, ki se nanašajo na njegovo posebno premoženje, bremenijo izključno toženca. S tem, ko je tudi tožnica iz svojih dohodkov, torej iz skupnega premoženja, prispevala k ohranitvi toženčevega posebnega premoženja, je sicer prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, ne pa do transformacije toženčevega posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014502
ZPP člen 311, 311/2, 311/3. ZIZ člen 21, 21/2, 26, 55, 55/1, 55/1-8, 231. OZ člen 269.
sodni penali – izvršilni naslov – prenehanje teka pravnomočno prisojenih sodnih penalov – zahteva za varstvo zakonitosti
Pri sklepu o določitvi sodnih penalov gre za posebej predvideno izjemo, ko se izvršilni naslov (lahko) nanaša (tudi) na še nezapadle terjatve. V postopku izvršbe za izterjavo sodnih penalov tako izvršilno sodišče ugotavlja (tudi) – ob ustrezni aktivnosti dolžnika –, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila oziroma trenutek prenehanja njihovega teka.
Posledica izteka roka iz 231. člena ZIZ ni prenehanje upnikove osnovne pravice – nedenarne terjatve – oziroma dolžnikove obveznosti, ampak le prenehanje upnikove možnosti, da zahteva njeno prisilno izvršitev.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker so tožniki navadni sosporniki, v tožbi pa so navedli le eno vrednost spornega predmeta, in torej vrednost spornega predmeta ni diferencirana, revizija ni dovoljena.
Določba 206. člena ZOR dokazno breme oškodovanca po splošnih pravilih odškodninskega prava delno omili. Namreč kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev, določenih v tem členu ZOR. Če je potencialnih povzročiteljev iste škode več, oškodovancu tako ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem vsakega posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo, ampak (zgolj) obstoj položaja, ki je podlaga za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
ZMat člen 50. ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/1, 4. ZUS-1 člen 20.
matura – ugovor zoper oceno – zavrženje tožbe – ni upravna stvar – kršitev človekovih pravic – tožbene navedbe
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave.
davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – rok za uveljavitev pravice do odbitka – zmotna uporaba materialnega prava – praksa Sodišča Evropskih skupnosti
Iz določbe sedmega odstavka 40. člena ZDDV ne izhaja, da je vstopni davek mogoče odbiti le v obdobju, v katerem je zavezanec prejel račun, in da je zavezanec prekludiran, če pravice do odbitka ne uveljavlja v tem obdobju.
zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje – zastaranje terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Glede na izostalo trditveno podlago o morebitnem zdravljenju po zaključku bolniškega staleža 20. 7. 1990 se revizijsko sodišče strinja s presojo pritožbenega sodišča, da je tožničina terjatev nastala 20. 7. 1990. Zato je zastaranje začelo teči že 1. 1. 1994. Ko je 9. 4. 1997 tožnica vložila tožbo, je triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 380. člena ZOR že potekel.
Čeprav je prvostopenjsko sodišče izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, je pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravno odločilna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.
Sodna praksa se je že izrekla, da konj, zlasti če je namenjen rekreativnem jahanju, sam po sebi ni nevarna stvar. Nevaren bi lahko bil zaradi kakšnih posebnih lastnosti ali okoliščin, iz katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da obstaja povečana nevarnost za nastanek večje škode, ki se ji tudi ob običajni skrbnosti ni mogoče vselej izogniti. V obravnavani zadevi pa takšne posebne lastnosti ali okoliščine niso bile ugotovljene.
ZGD člen 74. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 25.
davek od dohodkov iz dejavnosti – amortizacija – poslovni objekt
Amortizacije ni mogoče priznati za celoten poslovni objekt, saj se obračunava le za tista opredmetena osnovna sredstva, ki so v tožnikovi lasti oziroma finančnem najemu, kar pa mora biti izkazano v zemljiški knjigi oziroma z ustrezno listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0012278
URS 26. ZOR 154, 158, 172.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - protipravnost - uničenje nasada industrijske konoplje po odredbi preiskovalnega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - ugotovitev protiustavnosti določb podzakonskega akta - obstoj prekrška - učinki razveljavitve - višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob obstoju pravne regulative, ki loči industrijsko in indijsko konopljo, se državni organi ne morejo sklicevati na zmotno mnenje, da je bilo prepovedano gojenje vsake vrste konoplje. Ker so prej citirani predpisi dovoljevali gojenje industrijske konoplje, se državni organi, ki so skupno delovali pri uničenju nasada, ne morejo sklicevati na zmotno razlago pravne norme. V tem obsegu je sicer res, da zmotne razlage pravne norme še ni mogoče šteti za protipravno ravnanje, vendar konkretne dejanske okoliščine v tem primeru take pravne razlage ne dopuščajo. Poročilo kriminalistično-tehničnega laboratorija, da zasežena konoplja vsebuje THC, še ne daje podlage za ugotovitev, da gre za prepovedano vrsto, saj vsaka konoplja vsebuje navedeno substanco, od tega pa vrsta, ki jo je gojil tožnik, v tako nizkem odstotku, da jo je mogoče uporabiti le v industrijske namene.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojencu naklep ni dokazan, zagovornik ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, da ni razlogov o odločilnem dejstvu, ampak izraža le pomisleke, da odločilna dejstva, na katerih temelji uporaba kazenskega zakona, niso pravilno ugotovljena.