ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 524, 524/3, 529a.
begosumnost - načelo sorazmernosti - trajanje pripora - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - predlog državnega tožilca - začasni ekstradicijski pripor - ekstradicijski pripor
Čeprav Zakon o kazenskem postopku trajanja „klasičnega“ ekstradicijskega pripora posebej ne omejuje, pa to ne pomeni, da sodišče ni dolžno pripora odpraviti kadarkoli tudi po uradni dolžnosti, če zanj prenehajo razlogi oziroma ga nadomestiti z milejšim ukrepom, če se za to pokažejo pogoji.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 100/1, 136. ZPP člen 17, 24, 24/1, 25, 25/2.
izvršba na denarno terjatev – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – sprememba prebivališča dolžnika med postopkom – ustalitev pristojnosti
Med postopkom nastale morebitne spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, so glede na določbo tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ praviloma neupoštevne.
zahteva za varstvo zakonitosti – ustavitev izvršbe - sklep o izvršbi za izterjavo sodnih penalov – nedovoljena pritožba zoper sklep o sodnih penalih – izostanek ugovora zoper sklep o izvršbi – razlogi za ustavitev izvršbe
Dolžnik s pritožbo zoper sklep o dovolitvi sodnih penalov ni utrpel iz procesnih razlogov, ugovora zoper sklep o izvršbi za izterjavo teh penalov pa sploh ni vložil. S predlogom za razveljavitev potrdila o izvršljivosti dolžnik ni uspel. Zato zatrjevanih nepravilnosti prvega in tudi drugega sklepa ne more uveljaviti s predlogom za ustavitev izvršbe. Med zatrjevanimi nepravilnostmi ni take, na katero bi moralo izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Revidentki zelo hudih posledic zase nista izkazali s pavšalnimi navedbami, „da zelo hude posledice zanju izhajajo iz uvedbe razlastitve kot neutemeljenega posega in odločitve o gradnji nove ceste, ki naj bi peljala le par metrov stran od njune hiše in onesposobila infrastrukturo“. V obravnavanem primeru gre šele za uvedbo postopka razlastitve, ta pa sama po sebi nima takšnih posledic, kot jih zatrjujeta revidentki.
Očitek opustitve osebnega pregleda tožnika se nanaša na izbiro metode, po kateri je izvedenec zbral podatke za svoj izvid, na podlagi katerega je podal svoje izvedensko mnenje. Vprašanje izbire metode je strokovno vprašanje.
ZUS-1 člen 83, 83/3. ZICPES člen 71, 71/3, 74, 74/2. Uredba Sveta (ES) 1383/2003 člen 9.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - začasni zaseg carinskega blaga - sum kršitve pravice intelektualne lastnine - časovna veljavnost začasnega zadržanja
Glede na drugi odstavek 74. člena ZICPES je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.
ZKP-G člen 20. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-14, 8, 8/1.
obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Za obstoj kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo se je moralo podpiranje v tej določbi opisanih oseb, tolp, organizacij in njihovih aktivnih članov manifestirati v oblikah aktivnega ravnanja storilca, ki so bile v tej zakonski določbi tudi primeroma naštete.
ZOZP člen 15. ZOR člen 154, 154/2, 177, 177/3, 177/4.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti - uporaba vozila – pravni standard – odgovornost imetnika motornega vozila – odgovornost za sopotnikovo škodo – dejanje drugega sopotnika – solidarna odgovornost
Zapiranje vrat je zadnje dejanje vsakega prevoza in neločljivo povezano z izstopom iz vozila. Istočasno izstopanje in zapiranje vrat več potnikov na sprednjem in zadnjem sedežu je gotovo tipična, pogosta situacija pri uporabi avtomobila.
Sodišči sta objektivno odgovornost voznika oprli na dejansko ugotovitev, da je do zapiranja vrat prišlo, ko je voznik (mož) že počasi speljeval avto proti garaži. Zaradi tega sta tožnica in hčerka pri zapiranju vrat hiteli in prišlo je do nesreče.
Odgovornost imetnika vozila je zaradi ravnanja tretjega izključena le, kadar je to ravnanje izključni vzrok za nastalo škodo. Ker je ugotovljeno, da je poškodba v vzročni zvezi z motornim vozilom, bi lahko hčerka s svojim ravnanjem kvečjemu prispevala k nastanku škode, kar pa ni razlog za delno oprostitev odgovornosti, saj zakon v takem primeru predvideva solidarno odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega.
Odločilna dejanska ugotovitev, da je tožnik posodil denar A. d.o.o., pomeni, da je dolžnik iz posojilne pogodbe ta družba. Zato tožnik ni dokazal osnovnega pogoja iz prvega odstavka 280. člena ZOR, da ima terjatev zoper osebo, katere dejanje izpodbija s paulijansko tožbo.
odpoved najemne pogodbe – izselitev iz stanovanja – najemnik neprofitnega stanovanja – neplačevanje stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine – izjemne okoliščine – težko socialno stanje – postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja – obvestilo lastnika stanovanja
Kot najemnica neprofitnega stanovanja bi toženka morala zatrjevati in dokazovati poleg težkega socialnega stanja dve nadaljnji okoliščini iz 104. člena SZ-1, da bi lahko preprečila odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine. Gre za okoliščino, da je v roku sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter da je v roku o tem obvestila lastnico stanovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odvetnik s sedeža pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Čeprav je tožnica odvetnica s sedežem svoje pisarne v A., ki spada pod območje pristojnega sodišča, in zato pogosto nastopa pred tem sodiščem, ta okoliščina po razumnih merilih ne vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti Okrajnega sodišča na Jesenicah kot nosilca sodne funkcije.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 3-14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanja v izreku sodbe, da je obsojenec postal član protidržavne oborožene tolpe „murskega odreda kraljeve vojske“, ne da bi bila ta trditev kakorkoli konkretizirana in ki vsebuje tudi druge trditve, ki niso napolnjene z dejstvi, na podlagi katerih bi sploh bilo mogoče presojati, ali so v obsojenčevem ravnanju podani zakonski znaki kakšnega kaznivega dejanja, ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 8. v zvezi s 14. točko 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.
Vsaka napaka v odločitvi disciplinskega organa ali v postopku sprejetja te odločitve še ne pomeni njegovega protipravnega ravnanja oziroma protipravnega ravnanja delavčevega delodajalca.
prisilna izterjava davčnega dolga – odgovornost družbenikov – izbris iz sodnega registra
Odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ne opredeljuje kriterijev, ki bi omogočili, da se določeni družbeniki avtomatično štejejo za aktivne družbenike. Sodišče mora v vsakem primeru presoditi, ali je imel posamični družbenik vpliv na poslovanje družbe.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Da bi dolžnikovo dejanje ali izjava lahko imela veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Pisno soglasje tožene stranke k postavitvi izvedenca nevrološke stroke, ki je bilo dano pred začetkom sodnega postopka z namenom mirne rešitve spora, navedenim kriterijem nedvomno ne more zadostiti.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, da bi ji izvršitev izpodbijanega akta prizadela težko popravljivo škodo in v zvezi s tem tudi ni ponudila nobenega ustreznega dokaza, da ji taka škoda nastaja in da bi bila zanjo težko popravljiva. V upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo stališče, da mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, kar pa tožeča stranka dejansko ni storila, saj škode ni konkretno opredelila, niti po vsebini niti po višini.
delitev skupnega premoženja - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Zahtevek tožnika temelji na 57. členu ZZZDR, zato je na njem dokazno breme, ali je bilo premoženje, na katerem zahteva ugotovitev solastninskih deležev, pridobljeno v času zakonske zveze. Dokazno breme nasprotne trditve, da sporna parcela tvori posebno premoženje enega od zakoncev, pa je na strani tožene stranke.