ZZZDR člen 51/2, 54. OZ člen 190 – 198. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-8.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - neupravičena pridobitev - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem - poslovni delež v družbi - prodaja poslovnega deleža
Glede na ugotovitev sodišča sta bili družbi ustanovljeni s sredstvi „v mešani naravi“, toženec pa večjega dela na skupnem premoženju ni uveljavljal. Delež v družbi je ob prenehanju zakonske zveze še obstajal in bi zato spadal v skupno premoženje pravdnih strank, če ga toženec 9. 11. 1999 ne bi prodal. Ker ga je prodal, je tožnica upravičena do polovice zneska kupnine.
URS člen 26. ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1. ZDRS člen 40. ZTuj člen 13, 16, 81.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost države – krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti protipravnost – vzročna zveza – izgubljeni zaslužek – izbris iz registra prebivalstva – prenehanje državljanstva – izguba zaposlitve – status tujca - dovoljenje za delo
Dejanske ugotovitve ne omogočajo zaključka, da je tožnikova izguba zaslužka posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnika izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Obnova pravnomočno končanega kazenskega postopka je dovoljena le iz razlogov, ki so predpisani v prvem odstavku 410. člena ZKP. V nasprotju z obnovo pa se zakonitost pravnomočne odločbe preizkusi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZST člen 4, 7, 7/5, 29, 30, 32, 32a, 34. ZUS-1 člen 76, 82.
sodne takse – zavrženje vloge - vrnitev preveč plačane takse – odmera polne ali polovične sodne takse
Stranka lahko zahteva pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji na podlagi 32. člena v zvezi z 32.a členom in 34. členom ZST vrnitev polovice plačane takse za vlogo, ki je bila zavržena, v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa plačana.
OZ člen 376. ZPP člen 337, 337/1, 380, 380/1, 391, 391/2.
zamudne obresti – prenehanje teke zamudnih obresti – pravilo ne ultra alterum tantum – materialnopravni ugovor – prepoved navajanja novih dejstev v pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na to, da je sodišče druge stopnje ob odločanju o ugovoru prenehanja teka obresti imelo na razpolago potrebno dejansko in pravno podlago, da pri odločitvi upošteva vsa pravila, ki urejajo višino obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum, je stališče sodišča o neupoštevnosti ugovora, ker je bil uveljavljen šele v pritožbi, zmotno.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20, 20/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7, 3-14, 9, 9/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - poziv na nasilno rušenje državne ureditve - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Védenje o tem, kje se nahajajo člani hudodelske združbe in opustitev prijave ni pomenila takega aktivnega ravnanja, ki bi ga bilo mogoče opredeliti po določbi 14. točke 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - pozidano zemljišče
Pri izračunu nadomestila za degaradacijo in uzurpacijo prostora je pomembno tudi, ali je zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, v planskih aktih glede na namensko rabo opredeljeno kot zazidljivo, torej, ali je na njem dovoljena gradnja, ali pa je opredeljeno kot nezazidljivo zemljišče.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – dokazni predlog – branje izvedenskega mnenja – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišče po oceni, da je izvedensko mnenje popolno in podano po pravilih stroke tega v soglasju s strankami prebralo, ni kršilo Zakona o kazenskem postopku.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pravice obrambe – dokazni predlog – zasliševanje prič – privilegirana priča
Sodišče druge stopnje, ki ob presoji pritožb ni podvomilo v resničnost odločilnih dejstev, ni ugotovilo nobene procesne kršitve in je tudi štelo, da je materialno pravo uporabljeno pravilno, je pritožbo obsojenca pravilno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu, ker pa je štelo, da je sodišče prve stopnje nepopolno obrazložilo sodbo glede oprostilnega dela, ta del sodbe razveljavilo.
ZST člen 4, 4/2, 27, 27/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/3.
odmera sodne takse – razdružitev postopka
Niti v ZST, niti v taksni tarifi ni določeno, da nastane taksna obveznost za tožbo s procesnim dejanjem sodišča o razdružitvi postopka. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je tožniku na podlagi 1. točke drugega odstavka 4. člena ZST odmerilo takso za tožbo, ki jo je samo razdružilo.
ZPP člen 394, 394/1-9, 394/1-10. ZMZPP člen 108, 108/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - obnova postopka - razlogi za obnovo - preživljanje zakonca - pravilna uporaba materialnega prava - delibacijski postopek
Neuspeh stranke v delibacijskem postopku ne more predstavljati razloga za obnovo prvotnega postopka, v katerem se je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava izčrpalo s pravnomočnostjo odločbe. Rešitev predhodnega vprašanja namreč v konkretni pravdi veže stranke postopka, četudi se to vprašanje kasneje v glavnem postopku reši drugače.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - razveljavitev sodne poravnave
Drugi tehtni razlogi so največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav obe predlagata zaslišanje sodnice iz prejšnjega postopka, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
Tožnica svoje prednostne pravice za nakup kmetijskega zemljišča ne more uveljavljati z zahtevkom za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, temveč le z zahtevkom za razveljavitev pogodbe. Obligacijski zakonik določa, katera ravnanja oziroma okoliščine imajo zaradi posega v splošni interes za posledico ničnost pogodbe in katera izpodbojnost. Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 21. člena ZKZ (v zvezi s 512. členom Obligacijskega zakonika) je izpodbojna in ne nična. Posledice izpodbijanja pogodbe pa so drugačne od posledic ničnosti. Ugotovitvi ničnosti ne more slediti obveznost sklenitve pogodbe s prednostnim upravičencem, temveč je to mogoče le v primeru uspešnega izpodbijanja pogodbe zaradi kršitve prednostne pravice. Ker zahtevek za ugotovitev ničnosti ne vsebuje tudi zahtevka za razveljavitev pravnega posla, je tožba v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek, nesklepčna (tretji odstavek 318. člena ZPP)
nova dejstva in novi dokazi - izvajanje dokazov - obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo - poizvedbe
Zavrnitev predloga za obnovo postopka, sprejeta zunaj glavne obravnave na nejavni seji, je skladna z zakonom, če sodišče novih dokazov ne presoja z vidika njihove verodostojnosti, temveč zgolj na podlagi njihove primernosti oziroma verjetnosti, da utegnejo (sami zase in v povezavi s prejšnjimi dokazi) povzročiti oprostitev obsojenca ali njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.
Od medicinske napake je treba razlikovati medicinski zaplet ali komplikacijo, do katerega lahko pride med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in torej v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo, vendar se pojavlja redko, naključno in ga ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta ni odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije.
možnost uporabe solastne nepremičnine – neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine – odškodnina – verzijski zahtevek – ugovor zastaranja – dokazni predlog – zaslišanje priče – zavrženje revizije zoper sklep o dovoliti objektivne spremembe tožbe
Tožeča stranka je bila prikrajšana natanko za toliko, kolikor bi lahko prejela najemnine za nepremičnino, katere solastnica je do 1/2, seveda ob ugotovitvi, da ji je tožena stranka preprečevala uporabo solastne stvari.