KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004968
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 134, 134/3, 325, 325/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izrek v nasprotju z razlogi sodbe – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – huda telesna poškodba - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – milejši zakon
Kaznivi dejanji hude telesne poškodbe iz malomarnosti in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti se razlikujeta že po objektu varstva, storilčeve usmerjenosti zavesti in volje in pravnega pomena prepovedane posledice.
ugotovitev obsega zapuščine - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji – prepustitev nepremičnine v izključno last - vsebina tožbenega zahtevka – trditvena podlaga tožbenega zahtevka – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – sprememba dejanske in pravne podlage
Dogovor o skupni gradnji kot pravni posel, s katerim se pridobi (so)lastninska pravica na nepremičnini je glede na tožbeni zahtevek, ki meri na tožnikovo izključno lastninsko pravico, že pojmovno izključen.
Trditev, da sta se tožnik in pokojna mati dogovorila o skupni gradnji, to pa naj bi zahtevalo opredelitev tožnikovega deleža na nepremičnini, pomeni spremenjeno dejansko in pravno podlago tožbe na revizijski stopnji. To pa je glede na določbo 372. člena ZPP nedopustno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišč - porotnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je (bila) ena od strank sodnik porotnik pri stvarno pristojnem sodišču, samo po sebi po praksi vrhovnega sodišča praviloma ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP.
ZGO-1 člen 157. ZUP člen 274, 274/2. ZUS-1 člen 75, 83, 85, 86, 107, 107/2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – zahteva denacionalizacijskega upravičenca
Odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora pomeni sankcijo za nedovoljeno gradnjo in ne more v ničemer vplivati ne na postopek denacionalizacije, kot tudi ne more biti dokaz o lastništvu zemljišča.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina pogodbe - zaslišanje le ene stranke - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izvedba predlaganih dokazov
Vsebino pogodbe (tudi pogodbe o zaposlitvi) določijo stranke te pogodbe. Če je sporna vsebina ali razlaga pogodbe, je za odločitev bistvena izpoved obeh strank take pogodbe in tudi tistega, ki je tako pogodbo pripravil. Zato ni mogoče trditi, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno že z zaslišanjem le ene od pogodbenih strank.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - pravila vročanja - osebna vročitev - odklonitev podpisa
V primeru, ko je odpoved delavcu osebno vročena, pa odkloni podpis (pisno potrditev) prejema, lahko to dejstvo delodajalec dokazuje tudi z drugimi dokazi.
ZDR člen 64, 66, 109. ZPIZ-1 člen 93. Konvencija o pravicah invalidov člen 27, 27/1, 27/1-b. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1.
odpravnina - osnova za odmero - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delna invalidska pokojnina - krajši delovni čas
Ker je delna invalidska pokojnina po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne protidajatev za opravljeno delo, se ne šteje za sestavni del plače in zato tudi ne v osnovo za odmero odpravnine iz 109. člena ZDR.
Tožena stranka je kot osnovo za odmero odpravnine delavke, ki je delala s krajšim delovnim časom, pravilno upoštevala plačo, ki jo je ta prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
Sodišče druge stopnje bi moralo odločiti tudi o izpolnjevanju pogoja iz drugega odstavka 88. člena ZDR (nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja), kar je bistveno za odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker izpodbijana sodba razlogov o tem odločilnem dejstvu nima, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 11, 11/2, 13, 13/2, 15, 16, 204. OZ člen 86. ZDSS-1 člen 41.
avtorska pogodba - ničnost - elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo, da obstoji pogodba o zaposlitvi in ne pogodba (avtorska ali kakšna druga), ki sta jo stranki sklenili (namenoma ali le zato, da bi prikrili dejansko razmerje).
Dokler (delovno) razmerje še traja, lahko delavec na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR.
ZDR člen 6, 208, 210. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1, 2.
sindikalni zaupnik - stimulacija za prisotnost na delu - prepoved diskriminacije
Tožnik v času opravljanja sindikalnega dela z dela ni bil odsoten in je delal to, kar je bilo s toženo stranko dogovorjeno, t. j. delo sindikalnega zaupnika. Obravnavanje tega dela tako, kot da tožnik takrat ne bi delal in da je bil z dela odsoten, kar pa dejansko ni bil, bi lahko pomenilo diskriminacijo tožnika glede njegovega dela kot sindikalnega zaupnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poslovno razmerje med stranko in sodiščem
Dejstvo, da je tožena stranka v poslovnem odnosu z Delovnim sodiščem v Mariboru (v zvezi z upravljanjem zgradbe, v kateri se to sodišče nahaja), predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sojenja - dvom v nepristanskost sojenja - ugoditev predlogu
Ker je tožnica sodnica na sodišču, ki bi bilo sicer stvarno pristojno za odločitev o njenem sporu, bi bil lahko podan dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožnica sodnica sicer stvarno pristojnega delovnega sodišča v Celju, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor
Roka za izredno odpoved ni mogoče podaljšati niti v primeru, če delavec opraviči svojo odsotnost in se ne udeleži prvega ali kasneje predvidenih zagovorov.
zavarovanje za ožji obseg pravic - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja
Določbe drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 pomenijo, da zavarovanci iz 34. člena ZPIZ-1 pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka invalidnosti I. in II. kategorije. To pravico dobijo brez omejitev le v primeru, če gre za pravico do invalidske pokojnine (I. kategorija), v primeru, da gre za pravico II. kategorije invalidnosti, pa pridobijo pravico le, če pri njih ne gre za položaj, ko pretežni del skupnega obveznega zavarovanja dosežejo v zavarovanju za ožji obseg pravic, kot je to določeno v 34. členu ZPIZ-1.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - rok za revizijo - zavrženje revizije
ZPP ne vsebuje posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti.
Odprava te pomanjkljivosti je tudi pojmovno nemogoča. Če odvetnik revizijo kasneje opremi le s svojim žigom in podpisom, s tem v nasprotju z resničnim potekom dogodkov potrdi, da je revizijo sestavil on, čeprav to ni res. Revizija je vsebinsko še vedno enaka in laična, saj odvetnikova naknadna potrditev z žigom in podpisom (namesto podpisa revidenta - kot v tem primeru) v ničemer ne pripomore k večji strokovnosti le te.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - neupravičen izostanek z dela - bolniška odsotnost
Ker tožnici odsotnost z dela zaradi bolezni tudi naknadno utemeljeno ni bila priznana, je sodišče pravilno presodilo, da so bili podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Redno prihajanje na delo v skladu z navodili delodajalca namreč pomeni eno od temeljnih obveznosti delavca.
ZDR člen 72, 83, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 90. ZGD člen 449.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - razrešitev direktorja - zagovor - ponudba nove pogodbe
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov na podlagi tretjega odstavka 449. člena ZGD pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev oziroma odpoklic poslovodje d.o.o., ki ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto lahko pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti).
V primeru, ko stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati, in ko zagovor v tem pogledu ne more imeti smisla, bi bilo v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDR od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
V konkurenci možnosti zaposlitve na drugem prostem ustreznem delovnem mestu in drugem prostem neustreznem delovnem mestu ima delavec pravico do sklenitve nove pogodbe za ustrezno delovno mesto.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pri drugem delodajalcu - odpravnina
Delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu delodajalec zagotovi možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, vendar samo pod pogojem, če se je drugi delodajalec v ponujeni pogodbi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma tako, kot da ne bi šlo za spremenjeno zaposlitev.