ZDR člen 1, 4, 6, 11, 11/1, 42, 109, 126, 137. ZPIZ člen 133, 143. OZ člen 8. ZPIZ-1 člen 3. Konvencija o pravicah invalidov člen 27, 27/1, 27/1-b. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved diskriminacije - plača - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delavec invalid - osnovna za odmero
Nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, temveč ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ker ne predstavlja plačila za osebno opravljanje dela, ga ni mogoče šteti kot sestavni del plače in se posledično tudi ne všteva v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vsebina odpovedi - obseg sodne presoje - rok za odpoved - zagovor - odpovedni rok - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
ZDR ne določa, da bi moral delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi posebej navesti in obrazložiti tudi okoliščine in interese strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Takšne okoliščine lahko dokaže v sodnem postopku.
Okvir sodne presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se lahko giblje le v mejah že opredeljenih razlogov v pisni odpovedi s strani delodajalca. Sodišče te meje preseže, če v sodnem postopku samo ugotavlja še morebitne druge kršitve oziroma druge razloge za odpoved.
Iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR ne izhaja, da rok za odpoved teče (avtomatsko) od dneva zagovora oziroma, če delavec ne pride na zagovor, od tistega dne, ko je bil zagovor predviden.
Če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, na ta način kljub obstoju razlogov za izredno odpoved dejansko pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje, s tem pa ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.
ZDR člen 110, 110/2, 111. ZJU člen 24, 25, 33, 154. ZJU-B člen 85.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - javni uslužbenec - postopki odločanja o pravicah in obveznostih delavcev - prehodna določba ZJU-B
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu je petnajstdnevni subjektivni rok za odpoved varovan, če je predstojnik o izredni odpovedi odločil znotraj tega roka, odkar je bil seznanjen z razlogi za izredno odpoved, in če komisija na pritožbo javnega uslužbenca dokončno odloči v zakonskem roku. Ob pravočasni podaji izredne odpovedi s strani predstojnika nadaljnji potek varstva pravic, izrecno urejen v ZJU, na tek rokov za odpoved ne vpliva.
Določbe prvega odstavka 85. člena ZJU-B, da se postopki odločanja o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij, o disciplinski odgovornosti ter postopki ugotavljanja nesposobnosti, pričeti pred začetkom uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po do sedaj veljavnih določbah, je potrebno razumeti tako, da se po dotedanjih določbah ZJU nadaljujejo le tisti postopki, ki so bili tudi formalno začeti pred 31. 12. 2005. To hkrati pomeni, da tudi če je šlo za kršitve javnega uslužbenca pred 31. 12. 2005, pa postopek zoper njega do tega datuma še ni bil začet, se v postopku, ki je uveden po 31. 12. 2005 o posledicah takšnih kršitev odloča na podlagi novih določb, ki so bile uveljavljene z novelo ZJU-B z 31. 12. 2005.
ZJU člen 24, 25, 35, 154. ZDR člen 110, 110/2, 111.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved
Pristojni organ delodajalca mora javnemu uslužbencu v državnem organu in upravi lokalne skupnosti podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi za izredno odpoved. Nadaljnji postopek na podlagi pritožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZJU ne vpliva na rok za izredno odpoved iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Tudi če je izredna odpoved lahko realizirana šele na podlagi odločitve pristojne komisije o zavrnitvi pritožbe delavca zoper odločitev predstojnika organa delodajalca o izredni odpovedi, se šteje, da je bila podana pravočasno, če jo je predstojnik podal znotraj petnajstdnevnega subjektivnega roka (ob pogoju, da je bila sicer podana v zakonskem objektivnem roku).
Vrhovno sodišče je ves čas štelo, da je pogoj za zagotovitev delavčeve pravice do zagovora v smislu določb ZDR, da je delavcu predhodno vročena pisna obdolžitev in da je na zagovor pisno povabljen, razen ko je bil zagovor mimo teh pogojev opravljen ob izrecnem soglasju delavca. Težo kršitve, ki se kot razlog za izredno odpoved očita delavcu, ni štelo za okoliščino, zaradi katere bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, niti ni za tak razlog upoštevalo neformalne razgovore z delavcem o očitani kršitvi.
ZPDJVZ člen 5a, 14. ZOFVI člen 48, 146. ZDR člen 204, 204/4.
učitelj – plačilo razlike v plači – višina osnovne plače – izobrazba - sklep o določitvi plače – uveljavljanje pravnega varstva – denarni zahtevek
Tožnikom je bila v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, ki je bila določena s pravnomočnimi odločbami tožene stranke. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači, izračunane na podlagi drugačne osnovne plače, je zato sodišče utemeljeno zavrnilo.