ZKP člen 372, 372-1, 372-4. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD 1945) člen 11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD 1946) člen 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – časovna veljavnost kazenskega zakona
Podpiranje in skrivanje pobeglih oseb je bilo inkriminirano šele s spremenjenim Zakonom o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo z dne 23.7.1946, ki ga sodišče glede na prepoved retroaktivne uporabe strožjega zakona ne bi smelo uporabiti.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - zavezujoča informacija o uvrstitvi v carinsko tarifo
Ker je vprašanje, ki ga izpostavlja tožeča stranka, že rešeno vprašanje, ne gre več za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem – poslovni delež zakonca v gospodarski družbi
Stališče, da je vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze predstavljala trenutek razpada življenjske in ekonomske skupnosti, ki je imel za posledico prenehanje nastajanja skupnega premoženja pravdnih strank kot zakoncev, je v skladu z ustaljeno sodno prakso.
Glede na to, da je ob vzpostavitvi izvenzakonske skupnosti toženčev poslovni delež v družbi predstavljal njegovo posebno premoženje, iz nekonkretiziranih trditev o tožničinem sodelovanju pri poslovanju družbe po vzpostavitvi zunajzakonske skupnosti ni mogoče sklepati na materialnopravni sklep, da je s tem poslovni delež v družbi postal skupno premoženje pravdnih strank.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Z očitki, ki se nanašajo na sojenje v konkretni zadevi, stranka ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodišča kot celote, s tem pa tudi ne prenosa pristojnosti.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja – stek kaznivih dejanj
S tem, ko je sodišče v izrečeni pogojni obsodbi pri določanju enotne kazni upoštevalo tudi kazen petih mesecev zapora iz že preklicane pogojne obsodbe, je v odločbi o kazenski sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi četrtega odstavka 52. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 47. člena KZ.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 76, 82. Statut Univerze v Mariboru člen 180, 206. ZViS člen 6, 6/1, 6/2.
začasna odredba – javni interes - izvajanje študijskega procesa – izvolitev v naziv – test sorazmernosti
Izvajanje študijskega procesa (univerze oziroma njene članice) je v javnem interesu. Tožnik bi moral navajati argumente, ki bi bili močnejši od javnega interesa, ki bi z izdano začasno odredbo lahko bil prizadet.
Sodišče je postopek že nadaljevalo po pravilih novele ZPP-D, ki je na novo določila institut revizije kot izrednega pravnega sredstva. V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena, zato je nedovoljena.
ZPP člen 7, 215, 318, 318/1-3, 380, 380/2. Splošni pogoji za zavarovanje jaht.
pravilo o dokaznem bremenu – trditveno in dokazno breme - sklepčnost odgovora na tožbo – pravni standard – merila za napolnitev pravnega standarda – zavarovanje – tatvina čolna - hramba čolna - ustrezna hramba
S trditvijo, da bi moral biti čoln ograjen s popolno ograjo (torej, da je ograja neprekinjena), je toženka ponudila zgolj enega od možnih načinov običajne hrambe po splošnih pogojih. Ni pa toženka navedla ustreznih dejstev, ki bi zadostovali kot kriterij za ugotovitev vsebine standarda v celoti, torej za ugotovitev vseh možnih običajnih prostorov za hrambo, oziroma meril za določitev meje med tem, kaj je običajen način hrambe in kaj ni. Le tako bi lahko namreč sodišče ugotovilo, ali je tožnik svoj čoln hranil v skladu s splošnimi pogoji.
ZR (1989) člen 50, 50/5, 70, 70/5. ZDDPO (1990) člen 7, 8, 33, 34. ZUS člen 14, 14/3. ZUP (1986) člen 4. ZUP člen 6.
davek od dobička pravnih oseb – dejansko stanje – revizija – dolgoročna finančna naložba – revalorizacija – povečanje finančne naložbe – prihodki iz financiranja – novota – odmera davka – zastaranje - presoja zakonitosti in pravilnosti prvostopne odločbe
Če je imel davčni zavezanec knjiženo dolgoročno finančno naložbo v poslovnih knjigah, jo je moral glede na določbe Zakona o računovodstvu iz leta 1989 tudi revalorizirati. Povečanje dolgoročne finančne naložbe pa predstavlja obdavčljive prihodke iz financiranja po ZDDPO (1990).
Odmera davka ne zastara tekom preverjanja pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe.
Nedovoljene novote se nanašajo tako na dokaze, kot tudi na dejstva.
ZPDDP člen 2, 3, 3/4. ZAPPNI člen 48, 49, 49/1. ZASP člen 5, 5/2-12. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
posebni davek na določene prejemke – izplačevalec prejemkov - zastaranje odmere davka – delo cenilcev nepremičnin – avtorsko delo – dokazno breme – neobrazloženost sodbe
V izpodbijani sodbi ni obrazloženo, čemu tožena stranka in sodišče konkretnih cenilnih poročil ne štejeta za avtorska dela, zato je sodba v tem delu neobrazložena. Sodišče se je dolžno opredeliti do tistih strankinih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – čas za pripravo obrambe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče, ki je po spremenjeni obtožnici glavno obravnavo preložilo in jo nadaljevalo po dveh mesecih, je utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za ponovno preložitev glavne obravnave zaradi priprave obsojenčeve obrambe in zagovora.
ZDoh člen 48, 48/1. Pravilnik o izvajanju ZDDV člen 79a.
davek od dohodkov iz dejavnosti – olajšava za investicije – osebno motorno vozilo – kombinirano vozilo
Za nakup osebnih motornih vozil, vključno s kombiniranimi vozili, ni mogoče uveljavljati investicijske olajšave, določene v prvem odstavku 48. člena ZDoh.
Presoja nižjih sodišč, da je premoženje, glede katerega je bila vložena zahteva za vrnitev, prešlo v državno last ex lege na podlagi ZNZGP z dnem njegove uveljavitve 6. 12. 1946, je pravilna. Sodna praksa je enotna, da so morebitne odločbe (tudi kazenske sodbe) in vpisi v zemljiški knjigi in sodnem registru v takšnem primeru zgolj deklaratorne narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012678
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 58/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ko zakonca dosežeta soglasje o obsegu skupnega premoženja, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče ugotavljati, ali še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje. Povedano velja tudi v primeru, če bi bila denarna sredstva dejansko pridobljena z delom v času zakonske zveze. Zakonca lahko namreč za nazaj izključita obligatorni režim skupnega premoženja.
Naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja je možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.
ZOR člen 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2, 377/3, 388, 391. ZPP člen 13, 14.
povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – pretrganje zastaranja – poziv dolžnika – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – pretrganje zastaranja kazenskega pregona – ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi
Za pretrganje zastaranja odškodninske terjatve ne zadostuje upnikova pisna ali ustna zahteva, ki je naslovljena na dolžnika.
Odškodninska terjatev je zastarala, še preden je prišlo do pretrganja (in zadržanja) zastaranja kazenskega pregona zoper povzročitelja škode, zato kasnejše pretrganje (in zadržanje) zastaranja kazenskega pregona nanjo ne more vplivati.
V konkretnem primeru obstoj kaznivega dejanja (na matičnem področju) ni bil ugotovljen, saj kazenski postopek ni bil sprožen oziroma je bil ustavljen, zato ni pogojev za uporabo daljšega zastaralnega roka.
Skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo pravdno sodišče sme in mora odločiti o predhodnem vprašanju obstoja kaznivega dejanja le v izjemnih situacijah (npr. storilčeva smrt, storilčeva duševna bolezen, amnestija, umik obtožbe o katerem oškodovanec ni bil obveščen, vodenje kazenskega postopka zoper neznanega storilca,...), ko kazenskega postopka ni mogoče niti začeti niti končati ali spoznati obdolženca za krivega kaznivega dejanja, pri čemer praviloma tudi ne sme biti dvoma, da je bila škoda povzročena prav s kaznivim dejanjem.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je dolžno izvesti dokaz, ki ga predlaga obramba, le če je predlagani dokaz pravno relevanten (to je pomemben za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja) in je izkazana verjetnost, da bi njegova izvedba lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
tožba za izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – lastninska pravica na nepremičnini – načelo povezanosti zemljišča in objekta – superficies solo cedit - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je z zemljiškoknjižnim izpiskom izkazala, da je lastnica nepremičnine, na kateri se nahaja stavba s (spornim) stanovanjem. Nižji sodišči sta se pravilno oprli na določbo 8. člena SPZ, ki vzpostavlja domnevo o povezanosti zemljišča in objekta. Ena izmed posledic navedene domneve je v tem, da sta toženca tista, ki bi morala z ustreznimi trditvami in dokazi izpodbiti (domnevano) lastninsko pravico tožeče stranke na stanovanju, česar nista storila.