Ob razveljavitvi se je treba vselej vprašati, katera procesna dejanja so bila s kršitvijo prizadeta, dejanja strank ali dejanja sodišča. Če je mogoče reči, da je bil postopek do zaključka glavne obravnave korekten, tako da pritožbeno sodišče razen sodbe ni razveljavilo nobenih drugih procesnih dejanj, nova dejanja za dopolnitev postopka pa prav tako niso potrebna, potem z vidika razveljavitvenega razloga, ki je zgolj v napaki sodišča pri pisanju sodbe, ponovna glavna obravnava ni smiselna. Dejanja strank do izdaje razveljavljene sodbe tako ostanejo v veljavi in jih kasneje ni treba ponavljati.
zavrženje tožbe – izpodbijani akt ne posega v tožnikove pravice – zavrnjena zahteva investitorice za legalizacijo – pravni interes
Ker je bila zahteva investitorice za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo zavrnjena, tožniki, ki so v upravnem postopku sodelovali le kot mejaši, z izpodbijano odločbo upravnega organa ne morejo biti prizadeti v svojih pravicah, saj si svojega pravnega položaja z izpodbijanjem takšne odločitve ne more izboljšati. Tožbo je zato treba zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev. Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča druge stopnje kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z drugo toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0012555
ZPP člen 191. ZTLR člen 14. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikov
Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic partnerjev, med premoženjske pravice pa vsekakor sodi tudi solastninska pravica, torej tudi solastninski delež nepremičnine, na katerem tožnica uveljavlja delež na skupnem premoženju.
Na podlagi ugotovitev, da je bila sporna grožnja morda izrečena, vendar le enkrat, da je v sporih med zapustnikom in tožencem prihajalo do zaostrovanj in zmerjanj, v katerih je toženec proti zapustniku izrekel kakšno ostro besedo, in da so bili ti spori odraz skrhanih odnosov v družini, h katerim je prispeval tudi zapustnik sam, sta sodišči pravilno zaključili, da zatrjevani razlog za razdedinjenje ni podan.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – pravočasnost dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen predlog za zaslišanje priče - prekluzija
Glede na to, da vprašanje navideznosti prometne nesreče ni bilo nova okoliščina, ki bi se pokazala šele s pridobitvijo izvedenskega mnenja in ki bi za tožnika predstavljala presenečenje, razlogi za predlaganje dokaza z zaslišanjem priče po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo niso opravičljivi.
neupravičena pridobitev - pridobitev stvari s pravnomočno sodbo
Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene bogatitve, ker je zahtevek iz obogatitvene tožbe v diametralnem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno odločeno z ugodilno sodbo.
ZKP člen 16, 201, 201/1-3, 272, 272/2, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 22, 29.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – načelo kontradiktornosti – pravice obrambe – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Čeprav obramba ni bila obveščena o predlogu državne tožilke za podaljšanje pripora in ji torej ni bila dana možnost, da se o predlogu izjavi, ter je bila s tem kršena obdolženčeva pravica do obrambe v smislu drugega odstavka 371. člena ZKP, pa so take kršitve bistvenega pomena samo, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe, kar zahteva za varstvo zakonitosti niti ne zatrjuje, tudi sicer pa kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa, saj odločitev ne bi bila drugačna, tudi če bi bila obrambi dana možnost, da se izjavi o predlogu državne tožilke in bi to možnost izkoristila.
ZOPOKD člen 6. ZPPSL člen 111, 111/1. KZ člen 97, 97/3.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – država kot upnik stečajnega postopka – stečajni postopek nad zavezancem za vračilo premoženjske koristi – prijava terjatev – pogojne terjatve - zahteva za varstvo zakonitosti
Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je subsidiarna terjatev. Zato bi morala država v stečajnem postopku dolžnika prijaviti terjatev za odvzem premoženjske koristi, in sicer kot pogojno terjatev.
lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - solastnina - originarna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - pravno razmerje med lastnikom in užitkarjem - osebna služnost - posegi užitkarja - vlaganja v nepremičnino - družbena lastnina - etažna lastnina
Za pridobitev solastninske pravice na stavbi na originaren način z gradnjo na tujem svetu je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi dovoljevalo rabo ali užitek stvari. Če takšno razmerje med njima obstaja, potem pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Na podlagi ugotovitve, da je odstranitev osteosintetskega materiala predstavljala zadnji ukrep pri zdravljenju in sanaciji poškodbe in da je bilo vse nadaljnje zdravljenje namenjeno le lajšanju tedaj že ustaljenih in trajnih posledic poškodbe, je materialnopravno pravilen sklep sodišča, da je tedaj pričel teči subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve zaradi zatrjevane zdravniške napake.
Sklep, s katerim davčni organ prve stopnje zavrže vlogo za odložitev davčne izvršbe (vračila sredstev iz naslova preveč plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), je procesni sklep, s katerim je odločeno izključno o postranskem procesnem vprašanju. Tak sklep ne pomeni meritorne odločitve o zahtevku stranke, zato ne gre za akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. O odlogu davčne izvršbe odloča davčni organ po uradni dolžnosti in po prostem preudarku (121. člen ZDavP), zato tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZPP člen 3, 17, 17/2, 25, 25/2. ZIZ člen 78, 78/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - ustalitev pristojnosti - prebivališče dolžnika
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.
Spremembe, ki bi bile za odločanje o pristojnosti sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
postulacijska sposobnost – tuji odvetnik – zavrženje revizije
Odvetnik iz R Makedonije, ki zastopa tožnika, ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Revizijo je tako vložila oseba, ki te pravice nima.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – pripor – odreditev pripora – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovljene okoliščine o nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja utemeljujejo tudi neogibnost pripora, kar vsebuje presojo, da milejšega ukrepa zoper osumljenca ni mogoče odrediti.
lovska družina – izključitev iz članstva – pravna in dejanska vprašanja – pravni standard - dejstva - noč
Noč je dejstvo, čigar nastop, trajanje in prenehanje znotraj štiriindvajseturnega časovnega intervala je v celoti podvrženo naravnim zakonitostim. Te pa niso predmet prava, temveč znanstvenih definicij ter dejanskih spoznavnih metod in sredstev.