azil – mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ekonomski razlogi – razumevanje postopka – jezikovne ovire – subsidiarna zaščita – načelo nevračanja – utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo – prisilna vrnitev v izvorno državo – obseg taksne oprostitve
Če prosilec pride v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov, se njegova prošnja za mednarodno zaščito v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne.
Status subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena v povezavi s 34. členom ZMZ) se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v matično državo ali državo zadnjega stalnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno šđkodo, kot jo določa 28. člen ZMZ.
S tem, ko je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 52. člena ZMZ v povezavi s četrtim odstavkom 74. člena ZMZ odločila, da mora tožnik zapustiti državo, še ni odločila o njegovi (prisilni) vrnitvi v izvorno državo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. OZ člen 80. CZ člen 4a.
revizija – dovoljenost revizije – vrednost spornega dela – odstop od sodne prakse – pooblastilo po zaposlitvi - špediter
Vprašanje pooblastila oseb, ki za špediterja opravljajo posamezna dejanja v carinskem postopku, je Vrhovno sodišče že večkrat obravnavalo in zavzelo stališče, da lahko posamezna dejanja v carinskih postopkih za špediterja veljavno opravljajo tudi osebe, ki so pooblaščenci po zaposlitvi v smislu 80. člena OZ.
ZPP člen 339, 339/2-8, 378, 379/1, 384, 384/4, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršilni postopek – ponovni posegi v nepremičnino – sklep o izreku denarne kazni – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev vročitve obvestila upnikov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Prvostopenjsko sodišče je sklep, s katerim je dolžnicama naložilo plačilo izrečene denarne kazni, izdalo na podlagi obvestil, v katerih sta upnika zatrjevala, da dolžnici ne spoštujeta pravnomočnega sklepa o izvršbi oziroma da nadaljujeta s posegi v njuni nepremičnini. Obvestila upnikov o novih posegih dolžnicama niso bila vročena.
Z opustitvijo vročitev dolžnicama ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – krajevna pristojnost – novela ZIZ-E
Ker je bil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper porokinjo (z izvršilnim sredstvom prodaje njenih nepremičnin) vložen po uveljavitvi ZIZ-E, je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Žalcu, na območju katerega ležijo nepremičnine v lasti porokinje.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1. ZZDej člen 45, 47. ZPP člen 7, 7/1, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/2.
prekluzija - eventualna maksima - trditveno in dokazno breme - pojasnilna dolžnost - povrnitev škode - postavitev novega izvedenca - odgovornost bolnišnice (zdravstvene ustanove) - zdravniška napaka (medicinska napaka) - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - načelo profesionalne skrbnosti - komplikacija pri zdravljenju - intravenska urografija - alergija na kontrastno sredstvo
Medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (t.i. medicinska ali strokovna napaka) ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil (zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti).
Tako huda reakcija na kontrastno sredstvo, kot jo je doživel tožnik po izvedeni intravenski urografiji, se pojavlja zelo redko, tako pozna (tako huda) reakcija pa še precej redkeje. Izredno nizka statistična pojavnost tovrstnih reakcij v povezavi z zlasti na vsebinsko skladnih mnenjih obeh imenovanih izvedencev temelječo presojo, da ravnanje medicinskega osebja stranske intervenientke pred preiskavo, med njo in po njej ni odstopalo od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, omogoča zaključek, da poslabšanje tožnikovega zdravja ni posledica strokovne zdravniške (medicinske) napake, temveč naključnega zapleta, ki ga kljub predvidljivosti s strokovno neoporečnim in ustrezno skrbnim ravnanjem ni bilo mogoče preprečiti.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu – prenehanje pravnega interesa s potekom časa – dovoljenje za javno prireditev
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru tožnik izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo javne prireditve le do tedaj, dokler ta prireditev ni bila končana.
Tožnikove navedbe, s katerimi utemeljuje kršitev določb ZPP, predstavljajo zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, to pa glede na vezanost revizijskega sodišča na dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijanih sodbah, ne more biti predmet revizijske presoje.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vojno zločinstvo po ZKND
Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da je obsojenec v času vojne postal funkcionar sovražnikovega terorističnega aparata, ni konkretiziran (iz opisa ravnanja ne izhaja, kdaj naj bi ga storil, niti niso navedene posledice), zato ne vsebuje vseh znakov obsojencu očitanega kaznivega dejanja vojnega zločinstva po 3. točki 3. člena ZKLD.
vrnitev darila - obseg vlaganj obdarjenca v nepremičnino - nastanek nove stvari - dokazovanje - izvedenec - razpravno načelo - trditveno breme
Ob upoštevanju dejanskih zaključkov sodišč prve in druge stopnje (o povečanju vrednosti darila za 62,3 %) je treba pritrditi njuni pravilni materialnopravni presoji, da je bila gradnja oziroma investicija tako obsežna, da je pravzaprav pomenila izgradnjo stanovanja (prej so bile le zunanje stene) in s tem nastanek nove stvari, kar predstavlja oviro za vrnitev darila v naravi.
Tudi za dokaz z izvedencem velja razpravno načelo. To pomeni, da mora stranka v dokaznem predlogu navesti pravno relevantno dejstvo, ki ga želi s pomočjo izvida in mnenja izvedenca dokazati. Četudi iz mnenja izvedenca izhajajo določena druga dejstva, ta ob izostanku ustrezne trditvene podlage tožbe ne morejo biti upoštevana.
ZUP člen 35, 37, 254. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2, 75, 92. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
izločitev uradne osebe – dvom o nepristranosti – odločanje na seji
Okoliščine, ki jih je tožnica navajala v zahtevi za izločitev uradne osebe, niso takšne, da bi vzbujale dvom o njeni nepristranskosti, saj se očitki nanašajo zgolj na pravilnost vodenja upravnega postopka in zakonitost izdanih odločb. Tožnica bi morala obrazložiti in izkazati osebni motiv uradne osebe po določenem, za tožnico neugodnem zaključku postopka, da bi lahko predstavljal obstoj okoliščine, ki vzbuja dvom o nepristranskosti.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012535
ZPP člen 372. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 61.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – obseg skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganje posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje - enotnost premoženja
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V fazi postopka, v kateri je bil pripor odrejen, sodišče odloča na ravni utemeljenega suma kot (visoke stopnje) verjetnosti, da je določen oseba storila kaznivo dejanje. Zaključke o (ne)dokazanosti posameznih dejstev po vestnem tehtanju vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi pa bo po zaključenem dokaznem postopku napravil sodeči senat na glavni obravnavi.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. ZUP člen 82, 82/2, 226, 227, 228.
zavrnitev zahteve za vpogled v spis – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – pravni interes
Sklep prvostopnega upravnega organa o zavrnitvi zahteve za vpogled v spis ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ne sodi med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZZKat člen 14, 15, 16, 17, 27, 27/2. ZUP člen 260, 260-9.
obnova upravnega postopka – pravica udeležbe v postopku – mejni ugotovitveni postopek – sodelovanje mejaša v parcelaciji – dokončna ureditev meje
Sodelovanje mejašev je v skladu s 27. členom ZZKat potrebno le za prvi del postopka parcelacije, sama parcelacija zemljišča pa je odvisna le od lastnika oziroma uporabnika zemljišča in ne od volje mejašev. Predlagatelj obnove je imel možnost sodelovati v postopku, in to v obsegu varovanja svojih pravic. „Izpustitev“ tožnika iz drugega dela postopka zato ne more pomeniti kršitve pravice udeležbe v postopku, zato ni verjetno izkazan uveljavljani obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – odstop od sodne prakse – sprememba podatkov v carinski deklaraciji – izredna pravna sredstva v carinskih postopkih
Sprememba podatkov v carinski deklaraciji in uporaba izrednih pravnih sredstev v carinskih postopkih nista primerljivi ravnanji. Medtem ko je sprememba podatkov v carinski deklaraciji možnost deklaranta, ki jo ima ta v fazi carinskega postopka, ko še ni bilo odločeno o carinski obveznosti, je uporaba izrednih pravnih sredstev možnost stranke ali organa, da poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločitev o carinski obveznosti.
ZPP člen 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/2. ZOR člen 154, 154/1, 158, 172.
predlog za dopustitev revizije - sodna praksa - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravost
Ker obstaja sodna praksa VS RS glede krivdne odškodninske odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ, ne gre za pravno vprašanje, glede katerega pa ni sodne prakse.
ZPP člen 343. ZUS-1 člen 4, 22, 66, 73, 83, 96, 96/1-1, 96/2, 99, 100, 100/1.
nedovoljena pritožba zoper sodbo – zavrženje – predlog za obnovo postopka – sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno odločilo, saj je že iz obrazložitve s tožničino tožbo izpodbijane sodbe z dne 10. 1. 2007 razvidno, da ne gre za nobeno od navedenih situacij, v katerih je po določbah ZUS-1 (prvi odstavek 73. člena in 66. člen) dovoljena pritožba. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ter na podlagi drugega in četrtega odstavka 13. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tožničino pritožbo zoper navedeno sodbo z dne 10. 1. 2007 (1. točka izreka izpodbijanega sklepa).
Ker v postopku, končanem z navedeno sodbo z dne 10. 1. 2007, sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo, saj je zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa presojalo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, tožnica kot predlagateljica s predlogom za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo, vloženega po 1. točki 96. člena ZUS-1, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogla uspeti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožničin predlog za obnovo postopka (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), kar je v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije – pravica do sojenja v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) – odškodnina – pravno priznana škoda – enotnost sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ena drugačna (in starejša) odločba še ne pomeni neenotne sodne prakse. Vrhovno sodišče je v novejšem času že zavzelo stališče, da in zakaj v primerih, kot je tožnikov, ne gre za pravno priznano škodo. Tožnik v predlogu ne odpira nobenega novega vidika, ki ga vrhovno sodišče pri navedeni presoji še ne bi upoštevalo.
dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - procesna skrbnost stranke - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Iz narave pravnega sredstva, še posebej izrednega, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo obravnavo. To pomeni, da sta tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta. Od njega se torej zahteva zadostna procesna skrbnost.
Tožnik bi ob ustrezni procesni skrbnosti moral zatrjevati in utemeljiti ne samo, da je vrednost spornega predmeta ocenil že v tožbi, ampak tudi, ali je v primeru izostanka te ocene v tožbi to storil kasneje sam ali sodišče ter v kakšnih okoliščinah. Ker tega ni pojasnil, se šteje, da vrednost spornega predmeta za nedenarni zahtevek sploh ni bila ocenjena, kar pa ima za posledico nedovoljenost revizije in s tem tudi predloga za njeno dopustitev.