ZP-1-UPB3 člen 42, 62a, 136, 136/1, 156. ZKP člen 420.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pravnomočnost odločbe o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa
Sodišče, ki v postopku o prekršku odloča o zahtevi za sodno varstvo, najprej preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj) in preveri, ali je postopek o prekršku glede na potek časa še dopusten (zastaranje), šele nato zahtevo za sodno varstvo presoja vsebinsko, pri čemer po uradni dolžnosti presodi tudi taksativno naštete postopkovne kršitve (62.a člen ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005024
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2. ZVCP-1 člen 59, 59/1, 59/8.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje o pravnem sredstvu - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb pritožbe - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Položaj, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, je različen od položaja, ko „sodba nima razlogov“, ki ga (poleg ostalih) kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Okoliščina, da določba prvega v zvezi z osmim odstavkom 59. člena ZVCP-1 izrecno ne omenja pojma „pnevmatika“, na odgovornost samostojnega podjetnika, ki ima v prometu vozilo z izrabljenimi pnevmatikami, ne vpliva, ker je pnevmatike v skladu z osmim v zvezi s prvim členom Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, na katerega napotuje navedeni člen ZVCP-1, potrebno šteti za opremo vozila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005052
ZP-1-UPB3 člen 114. ZVCP-1 člen 233. URS člen 29, 29-1, 29-3.
pravica do poštenega postopka - pravice obrambe - pravica predlagati razbremenilne dokaze - pouk obdolžencu - skrajšani postopek - ugovor - dokazni predlog - obrnjeno dokazno breme - lastnik vozila - poznavanje prava
Zgolj zatrjevana nepoučenost storilca o vsebini določbe 233. člena ZVCP-1 (ki lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga več kot le trditveno breme) ne zadostuje za zaključek, da mu v konkretni zadevi ni bila dana možnost za pripravo obrambe oziroma možnost predlagati razbremenilne dokaze, saj je bil seznanjen s konkretno vsebino očitka in njegovo dokazno podlago.
Če sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora ne vsebuje pravne opredelitve kaznivega dejanja, ki se očita osumljencu, gre za relativno kršitev določb kazenskega postopka, pri kateri mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izkazati njen vpliv na zakonitost pravnomočne odločbe.
ZP-1 člen 156, 156-5. ZP-1C člen 10, 59, 59/2. ZVCP-1 člen 32, 32/7-d.
kršitev materialnih določb zakona – sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja – sankcija predpisana v razponu
Če je (bila) za prekršek predpisana sankcija najmanj pet kazenskih točk, to ob upoštevanju določbe drugega odstavka 59. člena ZP-1C pomeni, da se storilcu navedenega prekrška izreče le pet kazenskih točk.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004971
ZP-1 člen 56, 56/3, 138, 138/1-1, 155, 155/1-8, 156, 156-1. ZVCP-1 člen 30.
pisna odločba – izrek odločbe o prekršku – sodba, s katero se obdolženec spozna za odgovornega – opis prekrška – hitrost vožnje – pravice obrambe
Opis prekrška v izreku sodbe, da je obdolženec ravnal v nasprotju s 30. členom v zvezi z 234. členom ZVCP-1, ker je kot voznik začetnik vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri L. proti Š., pri tem pa ni vozil s tako hitrostjo, da bi vozilo lahko ves čas obvladoval in ga ustavil pred oviro, ki jo je glede na okoliščine lahko pričakoval in je povzročil prometno nesrečo II. kategorije, je dovolj konkreten in je na takšni podlagi mogoče voditi postopek o prekršku.
nezgodno zavarovanje oseb - pogodbena domneva - alkohol - vzročna zveza - splošni zavarovalni pogoji - ničnost splošnih pogojev
V tej zadevi ni bilo odločeno na podlagi pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi med delovanjem alkohola na tožnika in nezgodo, pač pa na podlagi dokazane vzročne zveze.
Pogodbeno dogovorjena domneva ni bila nična, saj ni bila v nasprotju v dobrimi poslovnimi običaji, namenom same zavarovalne pogodbe in drugimi okoliščinami, ki lahko po 143. členu ZOR povzročijo možnost posameznega pogodbenega določila.
Če je preiskovalni sodnik v sklepu o odreditvi pripora razumno presodil in obrazložil okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, naknadna napaka pritožbenega sodišča ne vpliva na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
ZPP člen 163, 163/3, 163/7. ZUS-1 člen 22, 22/1, 51, 51/2. ZUS člen 16, 16/1, 50, 50/2.
stroški upravnega spora – priglasitev stroškov – odločanje na seji
V primerih, ko so podani pogoji za odločanje upravnega sodišča na seji, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že ob vložitvi pravnega sredstva oziroma odgovora nanj.
prisilna izterjava davčnih obveznosti – sklep o prisilni izterjavi – dolžnikov dolžnik – prevzem dolga
Iz pogodbe o prevzemu dolga z dne 1.8.2002 izhaja, da upnik s podpisom pogodbe soglaša, da prevzemnica (tožeča stranka) prevzame vse kreditne obveznosti (davčnega) dolžnika. Torej je do prevzema dolga pravno veljavno prišlo šele 1.8.2002. Da bi pred tem datumom prišlo do prevzema dolga, tožeča stranka ni uspela dokazati. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče v revizijskem postopku vezano. Iz revizijskih navedb celo izhaja, da je tožeča stranka upniku, pred podpisom pogodbe, odplačevala dolg (davčnega) dolžnika na podlagi asignacijskih pogodb.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče v postopku revizije vezano, je tako tožeča stranka bila dolžnik davčnega dolžnika na dan izdaje sklepa o prisilni izterjavi davčne obveznosti in je zato izdani sklep zakonit.
Domet škodnega dejstva kot pravno še upoštevnega vzroka tako imenovanemu posrednemu oškodovancu nastale škode je natančno zamejen: a) z objektivnim kriterijem glede na vrsto oziroma katastrofalnost škode (le smrt ali posebno težka invalidnost) in b) s subjektivnim kriterijem (z omejitvijo oseb, ki sodijo v zaprt krog upravičencev).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - ponavljajoče se bodoče terjatve - renta - zavrženje revizije
V primeru, ko ob vložitvi tožbe še nedospele in bodoče ponavljajoče se denarne terjatve za 5-letno obdobje v celoti zapadejo zaradi trajanja postopka že pred izdajo prvostopenjske sodbe, ni mogoče kriterija za določitev njihove sporne vrednosti iz 40. točke ZPP ponovno (še enkrat) uporabiti za ponavljajoče se terjatve, ki še niso dospele in so bodoče glede na čas izdaje prvostopenjske sodbe. Za določitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe glede rentnega zahtevka je torej lahko v takem primeru, relevantna le vsota toženi stranki v plačilo naloženih mesečnih rentnih obrokov za čas od datuma začetka obveznosti plačevanja rente do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Iz uvoda sodbe sta jasno razvidna subjekta dolžniško – upniškega razmerja, v izreku pa je najprej navedena opravilna številka sklepa o izvršbi, nato pa tudi njegova vsebina. Čeprav v izreku sodbe ni navedeno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi (kar je mogoče kadarkoli popraviti), je njegova »identiteta« povsem očitna.
ZUS zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega akta o odložitvi izvršbe po drugem odstavku 30. člena ZUS ni dopuščal pritožbe v upravnem postopku in tudi ne tožbe v upravnem sporu, temveč je v prvem odstavku 69. člena ZUS določal posebno ureditev, namreč novo zahtevo tožnika, naslovljeno na Upravno sodišče, da odloči o tem, ali se izvršitev upravnega akta zadrži. Ker sodno varstvo v upravnem sporu zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega organa, izdane na podlagi drugega odstavka 30. člena ZUS, ni bilo predvideno, je treba tožbo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja – opis prekrška
Če storilcu prekrška ni bilo omogočeno, da zavzame stališče tako glede pravnih kot tudi glede dejanskih vprašanj prekrška niti pred prekrškovnim organom (prekršek in okoliščine v zvezi z njim mu niso bile predočene na kraju dejanja) niti pred sodiščem (ki storilca ni seznanilo z opisom dejanskega stanja), so bila kršena osnovna jamstva poštenega sodnega postopka.
ZP člen 256. ZDavP člen 43, 44, 44/4. ZST člen 4, 5. ZUS-1 člen 107, 107/2.
prisilna izterjava denarne kazni – plačilni nalog – izvršilni naslov – sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi sodnih taks
Za izterjavo plačilnega naloga je po 256. členu ZP pristojen davčni organ. Prisilna izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki vsebuje vse v 43. členu ZDavP predpisane sestavine. Po četrtem odstavku 44. člena ZDavP je izvršilni naslov tudi plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti.