Revizijsko sodišče je v številnih odločbah že pojasnilo, da ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta za več zahtevkov z različno dejansko in (ali) pravno podlago enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta: v takem primeru si nobena od pravdnih strank ne zagotovi pravice do revizije.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011989
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2 76, 76/2, 82.
dovolitev in odlog izvršbe – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu– zavrženje tožbe
Z izpodbijanima prvostopnima upravnima aktoma po presoji pritožbenega sodišča ni poseženo v tožnikovo pravico, obveznost ali pravno korist. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba s katero je bila tožniku med drugim naložena obveznost odstranitve nelegalno zgrajenega objekta. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-5.
dovoljenost revizije - obnova upravnega postopka – neresnične navedbe stranke - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident, ki zatrjuje dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, in navesti opravilne številke sodnih odločb Vrhovnega sodišča.
Če gre za spor iz civilnopravnega razmerja, ni molka organa in tudi ne gre za upravno stvar. Takšno tožbo sodišče zavrže ob predhodnem preizkusu tožbe.
Ob preizkusu pritožbe v tej zadevi je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnica v pritožbi ni navedla nobenega pritožbenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1, zaradi katerega se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje. Gre torej za neobrazloženo pritožbo. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo glede obstoja bistvenih kršitev in pravilnosti uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti.
ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1-3. ZJN člen 124. ZRPJN člen 23, 23/5.
postavitev reklamnih objektov – javno naročilo male vrednosti – sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika – sodno varstvo - upravni akt – zavrženje tožbe
V postopku javnega naročanja nastopata naročnik in ponudnik kot stranki v premoženjskopravnih razmerjih, za katera veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Ponudnikom je varstvo njihovih pravic zagotovljeno v revizijskem postopku po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja in v nadaljevanju sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločbe, izdane v postopku oddaje javnega naročila, zato nimajo narave posamičnega upravnega akta in je zoper te odločbe sodno varstvo v upravnem sporu izključeno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVO-1 člen 20, 82, 148, 149. ZLS člen 21.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sežig odpadkov – razmejitev pristojnosti med državo in občino – zelo hude posledice – sklicevanje na stanje, ki ni posledica odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu – zavrženje revizije
Zakonodajalec je pristojnost med državo in lokalno skupnostjo na področju sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov razmejil v določbah 20., 82., 148. in 149. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1. Ker že iz jezikovne razlage citiranih določb ZVO-1 jasno izhaja, da je sežiganje oziroma sosežiganje odpadkov v pristojnosti države, tudi odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski razmejitvi pristojnosti sledila, ne bi vplivala na pravno varnost, enotno uporabo prava ali na razvoj prava, zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje.
obnova postopka - žrtve vojnega nasilja – status vojaškega vojnega invalida – dokazovanje – revizija – meje preizkusa izpodbijane sodbe – glavna obravnava
Glede na dejansko ugotovitev v obnovljenem postopku, na katero je Vrhovno sodišče vezano, je pravilna presoja sodišča prve stopnje in obeh upravnih organov, da je v obravnavani zadevi podana le verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev, kar pa za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida ne zadostuje.
status civilnega invalida vojne – zvišanje odstotka invalidnosti - dokazovanje
V postopku za zvišanje odstotka invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja mora invalid dokazati, da je verjetno nastala sprememba na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo.
obnova zemljiškega katastra – spremenjena vrsta rabe zemljišč – dejanska raba – evidentiranje sprememb – zemljiškoknjižno stanje – pravice denacionalizacijskih upravičencev
Ko gre za obnovo podatkov zemljiškega katastra, je pomembno dejansko stanje parcel, pri evidentiranju sprememb pa se izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
Če pritožbeni razlogi niso navedeni, Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi izpodbijano odločbo le glede bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in pravilne uporabe materialnega prava.
Potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka je javna listina.
Ugovori v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi se ne morejo uspešno uveljavljati v postopku odmere družinskega dodatka po ZVojI, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu.
sklep o določitvi pooblaščene revizorske družbe – dopustnost upravnega spora – akt, s katerim je odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke
Sklep o določitvi pooblaščene revizijske družbe nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu določbe 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ugotovitve, ki bodo sledile na podlagi izdanega sklepa, namreč lahko vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo stranko in toženo stranko, saj bo na podlagi teh ugotovitev tožena stranka lahko odločala o ukrepih zoper tožečo stranko, pri čemer pa ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, temveč za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe.
Tožnica od tožene stranke ni zahtevala odločitve o priznanju obstoja delovnega razmerja za nazaj, saj je to izrecno navedla. Tudi za naprej (od 1. 1. 2002) iz vloge ne izhaja zahteva za priznanje delovnega razmerja prav na podlagi trditev o obstoju elementov delovnega razmerja glede na konkretna dela, ki jih je tožnica opravljala pred tem.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - božičnica
Ker tožnik s citiranimi odločitvami Višjega delovnega in socialnega sodišča ne dokazuje neenotnosti prakse sodišča druge stopnje glede bistvenega pravnega vprašanja in tudi ne, da praksa odstopa od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
odkup in unovčenje čekov - odškodninska odgovornost delavca - vzročna zveza
V smislu naravne vzročnosti je v dani situaciji škodo povzročilo več vzrokov, zato bi morala tožeča stranka, ki nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo, zatrjevati in nato tudi dokazati ne le nedopustnost toženčeve opustitve pravočasnega pošiljanja odkupljenih čekov na unovčenje tuji banki ter nastanek škode, marveč tudi, da je bila prav nedopustna opustitev toženca tista ključna okoliščina, ki je privedla do nastanka škode in jo je mogoče šteti za pravno upošteven vzrok.
imenovanje na vojaško dolžnost - prevedba v uradniški naziv - imenovanje v naziv - zavrženje tožbe - vezanost na pravnomočno sodno odločbo - plačni razred
Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo tožbo za razveljavitev ukaza o imenovanju tožnice na formacijsko dolžnost pomočnika za psihološko dejavnost in istočasnem imenovanju v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda in tožbo v zvezi z zahtevkom za izdajo ukaza o imenovanju v naziv vojaškega uslužbenca XIV. razreda. Sklep sodišča prve stopnje o zavrženju je pravnomočen in je nanj vezano tako sodišče druge stopnje kot revizijsko sodišče. Dejstvo, da je bila tožnica z ukazom imenovana na formacijsko dolžnost pomočnika za psihologijo in hkrati na tej dolžnosti imenovana v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda, zato ni moglo biti več predmet presoje pritožbenega in revizijskega sodišča.