OZ člen 193, 198. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 299a. SPZ člen 66.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - privolitev v prikrajšanje - začetek stečajnega postopka - uporaba stvari v tujo korist
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka kot solastnica nepremičnin ID znak 001 in ID znak 002, ki v naravi še nista bili razdeljeni, v skladu z določbo 66. člena SPZ pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršila pravice drugih solastnikov. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka nepremičnine ni uporabljala sorazmerno svojemu idealnemu deležu. To pa pomeni, da je s tem kršila pravice drugih solastnikov, torej tudi tožeče stranke. Določbe ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka nad toženo stranko na to dejstvo nimajo nobenega vpliva.
Za konkretni primer, v katerem je pritožbeno sodišče glede na ugotovljena dejstva zaključilo, da je tožeča stranka privolila v prikrajšanje za čas do začetka stečajnega postopka, je glede pravice do uporabnine po dnevu začetka stečajnega postopka odločilen tisti trenutek, ko je od stečajnega upravitelja zahtevala plačilo deleža najemnin, ki odpade nanjo. Za zahtevek tožeče stranke po 198. členu OZ je v okoliščinah konkretnega primera po presoji pritožbenega sodišča odločilen torej trenutek, ko je tožeča stranka v razmerju do stečajnega dolžnika v prijavi izločitvene pravice prvič izrazila voljo, da ji dolžnik vrne nepremičnine in za čas do vrnitve vse koristi od uporabe. Z navedeno izjavo je nedvomno prenehala njena privolitev v prikrajšanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047279
SPZ člen 78. OZ člen 8, 10, 132, 168, 168/2, 299. ZPP člen 214, 214/2, 214/5.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - prepoved povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode - odškodnina za posek lesa - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - višina škode - dokaz s sodnim izvedencem - predhodno vprašanje - postopek za ureditev meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - določitev meje na podlagi močnejše pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - mejni spor - dobrovernost - dolžnikova zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - zakonske zamudne obresti
Sodišče mora v pravdi, pri ugotavljanju, čigava je nepremičnina, upoštevati pravnomočno odločitev v postopku za določitev meje, saj potek meje predstavlja predhodno vprašanje, pri mejnih sporih pa gre v bistvu za spore o lastninski pravici.
Ker toženec, razen omenjenega obračuna in računa, drugih dokazov, ki bi potrjevali njegovo trditev, da je vrednost posekanega lesa nižja, ni predložil, razlogov za postavitev izvedenca v tem pogledu ni bilo.
Pritožbene navedbe tožnikov, da sečnje sama še ne bi opravila in bi zato kasneje, če bi se za posek odločila, dosegla višjo ceno, nimajo nobene zveze s stroški, ki s posekom nastajajo.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 421. ZGD-1 člen 418, 418/1, 420, 421, 421/1.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - likvidacijski postopek - likvidacijski upravitelj - postopek redne likvidacije - postopek prisilne likvidacije - načrt poteka stečajnega postopka - upravljanje in unovčenje stečajne mase - razdelitev premoženja - varstvo upnikov - predlog predračuna stroškov - negativna ugotovitvena tožba - odškodninska terjatev
Ker se določba drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP, kot tudi vse tiste, ki so opredeljene v 421. členu ZFPPIPP, med drugim tudi določbe ZGD-1 o postopku redne likvidacije, uporabljajo le smiselno, način razdelitve premoženja v postopku prisilne likvidacije ni obvezna vsebina načrta poteka likvidacijskega postopka, saj je način razdelitve odvisen od vrste dejavnikov, ki se lahko pokažejo šele tekom postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00057138
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 14. URS člen 46. ZVarD člen 1, 1/1, 2, 2/3, 5, 9. ZZdrS člen 49. ZZDej člen 56. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 3, 22.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - enako obravnavanje kandidatov - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - ugovor vesti - svoboda veroizpovedi - splav (abortus) - svobodno odločanje o rojstvu otrok - Zdravniška zbornica Slovenije - odmera nepremoženjske škode - objava sodbe
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047259
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 52/1, 388, 388/2, 609, 609/1, 609/6. ZPosS člen 2. ZNP-1 člen 6, 42. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/1, 270/3, 329, 329/4.
sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - nepravdni postopek - uporaba določb zakona o pravdnem postopku - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - izvedensko mnenje - poslovna skrivnost - predložitev listine - razkritje podatkov - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe.
Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano, kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka.
Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.
določitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - prepoved stikov z otrokom
Glede na to, da je bil mladoletni A. nasprotnima udeležencema odvzet z (dokončno) odločbo CSD ..., ki je bil v času odvzema tudi pristojen organ za takšno ukrepanje, je pristojnost sodišča v tem postopku le urediti stike mladoletnega A. z nasprotnima udeležencema kot njegovima staršema.
razmerja med starši in otroki - sodna poravnava - stiki otrok s starši - sprememba stikov - realizacija dogovora - spremenjene razmere - izvrševanje stikov z otrokom - dolžnosti staršev - starševska skrb - varstvo koristi otroka
Stiki, kot so bili določeni v poravnavi, niso (bili) le pravica nasprotnega udeleženca, marveč tudi dolžnost, da stike izvaja po režimu, kot so bili dogovorjeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je starševsko skrb v celoti prevzela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je praktično v celoti opustil starševsko skrb in s tem povezane dolžnosti. Ker nasprotni udeleženec ne izvaja dogovorjenih stikov, in ker v postopku niso bile ugotovljene opravičljive okoliščine, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni mogel izvajati stikov, kot so bili določeni v sodni poravnavi, so izkazane spremenjen okoliščine, zaradi katerih, je treba režim stikov na novo določiti.
odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - opustitev dolžne skrbnosti - padec pešca - prehod za pešce - padec na pohodni površini - padec na javni površini - pravni standard - javna pohodna površina - čiščenje snega - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Tožnica je ob prehodu čez cesto na območju prehoda za pešce stopila na poškodovani robnik pločnika, ki je bil delno prekrit s snegom, pri tem padla in se huje poškodovala. Pravilna je ocena, da je to v celoti posledica krivde zavarovanca tožene stranke, ki ni ustrezno vzdrževal pohodnih površin. Ker je bila poškodovana (slabo vzdrževana) površina v trenutku škodnega dogodka zasnežena, tožnici ni mogoče očitati nepazljivosti in s tem sokrivde.
ZPP člen 214, 214/4, 313, 337, 337/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2-2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - obstoj terjatve - dajatveni zahtevek - paricijski rok - odločanje po uradni dolžnosti - veljavnost pogodbe - društvo - splošno znana dejstva - pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedba paricijskega roka v predlogu za izdajo sklepa o začasni odredbi ni obligatorna sestavina. Ker je bil predlog na izpolnitev obveznosti dajatvene narave in takega roka ni vseboval, je rok določilo po uradni dolžnosti.
Pritožnik se sklicuje tudi na splošno znano dejstvo, a ne upošteva, da je potrebno tudi splošno znana dejstva (pravočasno) zatrjevati, le dokazovati jih ni treba.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - volja zapustnika - sporna vsebina oporoke - dedovanje na podlagi zakona - napotitveni sklep v zapuščinskem postopku
Zapuščinsko sodišče namena zapustnika in med dediči sporne vsebine oporoke ne sme razlagati sámo. Zato je ravnalo pravilno, ko je zaradi vprašanja veljavnosti oziroma vsebine oporoke zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo A. A. napotilo na pravdo.
Prav tako pritožbeno sodišče soglaša z obema pritožbama, ki sodišču prve stopnje očitata, da je napačno ocenilo tudi zdravstvene težave obsojenega, kot takšne, da bi kljub zdravstvenim težavam lahko začel z odplačevanjem dolga.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - dopolnitev poročila - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - aktivno iskanje zaposlitve - pristojnost stečajnega upravitelja
Dolžnik meni, da je svojo obveznost mesečnega poročanja o iskanju zaposlitve izpolnjeval. Pri tem spregleda, da v zvezi z navedeno njegovo dolžnostjo na drugi strani zakon v drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP zavezuje tudi upravitelja, da opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena. To pa pomeni, da mora upravitelj imeti relevantne podatke o dolžnikovem iskanju zaposlitve, da lahko dolžnikova poročila tudi preveri. Preveritev lahko opravi le, če razpolaga s podatkom, kje konkretno in kdaj je dolžnik iskal zaposlitev ter za kakšno delovno mesto.
Iz navedene normativne ureditve zato izhaja, da se upraviteljica ni mogla zadovoljiti s skopimi mesečnimi poročili dolžnika, da je o zaposlitvi govoril z več vplivneži, z nekaj direktorji podjetij, predvsem pa z agencijami za zaposlovanje oziroma njihovimi agenti in klical vse potencialne delodajalce, ker so ji dolžni nadzor nad dolžnikom onemogočala. Dolžnika je zato upravičeno pozvala k dopolnitvi takih poročil z navedbo oseb, s katerimi je opravil razgovore, za katero delovno mesto oziroma za kakšno delo se je zanimal.
Ena od mnogih je tudi dolžnost dolžnika, da sodeluje z upraviteljem in se odziva na njegove pozive (prvi odstavek 383.b člena). Zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo (in smelo) k dopolnitvi poročil dolžnika skladno s četrtim odstavkom 400. člena (verjetno mišljen drugi odstavek 401. člena) ZFPPIPP pozvati sodišče in ne upraviteljica. Slednja je namreč tista, ki je pooblaščena opravljati nadzor nad stečajnim dolžnikom, da ga nad njim lahko učinkovito opravlja, pa ima zakonsko pooblastilo v prvem odstavku 383.b člena ZFPPIPP za pozive dolžniku k posredovanju potrebnih podatkov.
začasna odredba v družinskih sporih - ureditvena začasna odredba - izjemen ukrep - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - starejši mladoletnik - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - ogroženost otroka - sprememba sklepa o začasni odredbi - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
sodno varstvo posesti - motenje posesti - rok za posestno varstvo - prekluzivni rok - dejanska oblast nad stvarjo - ugotovitveni zahtevek - izvrševanje posesti - opustitev posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravica do posesti - pogoji za prekinitev postopka - sprememba tožbe
Ugotovitveni zahtevek je v motenjskem sporu po mnenju teorije in (novejše) sodne prakse nepotreben, ob upoštevanju 181. člena ZPP pa celo nedovoljen. Pred odločitvijo o zahtevku je sicer potrebno ugotoviti, ali je prišlo do odvzema ali motenja posesti, vendar pa te dejanske ugotovitve sodijo v obrazložitev in ne v izrek.
Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 28, 28/1, 28/2, 28/2-6.. ZUPJS člen 29.
denarna socialna pomoč - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - neizpolnjevanje pogojev
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 6. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 27. 2. 2020 in odločbe Centra za socialno delo A. z dne 6. 12. 2019 v prvem in tretjem odstavku izreka in priznanje denarne socialne pomoči, pravilno zavrnilo. Glede na to, da tožnici ni bila priznana denarna socialna pomoč, ji posledično v skladu z določbo 29. člena ZUPJS ne pripada niti pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenj csd strankam - stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - pravna sredstva dolžnika - ugovor kot pravno sredstvo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - pogoji za izdajo začasne odredbe - obrazloženost sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe
Če okoliščine konkretnega primera narekujejo izdajo začasne odredbe, ne da bi bila dolžniku dana možnost, da se o predlogu in dokazih izjavi, potem je treba kontardiktornost postopka zagotoviti v ugovornem postopku. Če sodišče zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, potem mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo.
Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti (le) na podlagi mnenja CSD. Mnenja ni vročilo predlagateljici v izjavo, zato je pravno sredstvo zoper to odločitev ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 378/5, 379, 379/1, 379/4.
stečajni postopek nad pravno osebo - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor zoper sklep - relevantni ugovorni razlogi - pomanjkanje razlogov - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora
Pritožnica ne v ugovoru ne sedaj v pritožbi ne trdi, da je sploh podan kakšen od ugovornih razlogov po četrtem odstavku 379. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor pritožnice nedovoljen, zaradi česar ga je zavrglo, je zato pravilna že iz tega razloga in je pritožnica z navajanjem pritožbenih razlogov, ki gredo preko razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, ne more izpodbiti.
zastaranje kazenskega pregona - nedosegljivost obdolženega - oprostilna sodba - dejansko stanje - mala tatvina
Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da kazenski pregon, kljub temu da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v času med 9. 4. 2010 in 12. 4. 2010, še ni zastaral, saj je bil obdolženec vsaj od 19. 12. 2013 (ko ni bila uspešno realizirana njegova prisilna privedba na predobravnavni narok) pa do 4. 2. 2021 (ko je bil prijet) nedosegljiv za državne organe, zaradi česar zastaralni rok v tem času v skladu s tretjim odstavkom 91. člena KZ-1 ni tekel.