Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev. Svojo odločitev o zavrnitvi dokazov pa mora obrazložiti.
Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko sodišču prve stopnje očita, da je spremenilo opis dejanja v škodo obdolžencu. Pritožba nima prav. Sodišče prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. Objektivne identitete ni, če obtoženca obsodi za povsem drugo in ne samo drugačno dejanje, kot je obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od onega iz obtožbe ali če spremeni v obsodilni sodbi opis dejanja v obtoženčevo škodo. O tem, kdaj gre za dopustne spremembe opisa dejanja v sodbi in kdaj za nedovoljeno prekoračitev obtožbe, je mogoče presojati samo na podlagi konkretnih okoliščin vsakega primera posebej. Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja ustrezno spremeni, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis ugodnejši za obdolženca.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 18/, 18/3, 31.
plačilo institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo - izročilna pogodba
Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B.B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti oziroma, da sta izročilni pogodbi določali le njuno obveznost v zagotavljanju materialnih dobrin in da je s tem izključena vsakršna denarna obveznost in sploh nastanitev v domu starejših. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. V nasprotju z namenom pogodbe bi bilo razumevanje, da se oskrba nanaša le na materialno oskrbo na domačem naslovu, ne pa tudi na plačevanje dela oskrbnine v domu starejših.
materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - zakoniti dedič - nujni dedni delež - pravica do nujnega dednega deleža - priznanje oporoke - izpodbijanje veljavnosti oporoke - kasneje najdeno premoženje
Pravica do nujnega dednega deleža je zakonita dedna pravica posebne vrste. Glede na to, da sta si dedinji vse od uvedbe zapuščinskega postopka, tudi po seznanitvi z oporoko, prizadevali za uveljavitev zakonitega dednega deleža, kar je več kot minimum, ki jima ga zagotavlja institut nujnega dednega deleža, sodišče ni imelo podlage za zaključek, da nujnega deleža nista uveljavljali.
Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. To z drugimi besedami pomeni, da oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedinja dedovala, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje, ali pa zanj ni vedel.
ZPP člen 214, 214/4, 313, 337, 337/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2-2.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - obstoj terjatve - dajatveni zahtevek - paricijski rok - odločanje po uradni dolžnosti - veljavnost pogodbe - društvo - splošno znana dejstva - pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da navedba paricijskega roka v predlogu za izdajo sklepa o začasni odredbi ni obligatorna sestavina. Ker je bil predlog na izpolnitev obveznosti dajatvene narave in takega roka ni vseboval, je rok določilo po uradni dolžnosti.
Pritožnik se sklicuje tudi na splošno znano dejstvo, a ne upošteva, da je potrebno tudi splošno znana dejstva (pravočasno) zatrjevati, le dokazovati jih ni treba.
zastaranje kazenskega pregona - nedosegljivost obdolženega - oprostilna sodba - dejansko stanje - mala tatvina
Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da kazenski pregon, kljub temu da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v času med 9. 4. 2010 in 12. 4. 2010, še ni zastaral, saj je bil obdolženec vsaj od 19. 12. 2013 (ko ni bila uspešno realizirana njegova prisilna privedba na predobravnavni narok) pa do 4. 2. 2021 (ko je bil prijet) nedosegljiv za državne organe, zaradi česar zastaralni rok v tem času v skladu s tretjim odstavkom 91. člena KZ-1 ni tekel.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00057138
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 14. URS člen 46. ZVarD člen 1, 1/1, 2, 2/3, 5, 9. ZZdrS člen 49. ZZDej člen 56. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 3, 22.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - enako obravnavanje kandidatov - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - ugovor vesti - svoboda veroizpovedi - splav (abortus) - svobodno odločanje o rojstvu otrok - Zdravniška zbornica Slovenije - odmera nepremoženjske škode - objava sodbe
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
URS člen 2, 14, 19, 29. KZ-1 člen 43, 87, 87/1, 87/4. ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 129, 129.a, 129.a/2, 402, 402/3.
denarna kazen - nadomestni zapor - način izvršitve denarne kazni - kazen zapora - delo v splošno korist - prepozen predlog
Pravilno je stališče, da s sodbo V Kr 19468/2014 z dne 19. 1. 2021 sodišče obsojencu ni izreklo zaporne kazni, kot ene izmed vrst kazni po 43. členu KZ-1, temveč je določilo le način izvršitve denarne kazni, izrečene obsojencu s pravnomočno sodbo I Ks 19468/2014 z dne 18. 12. 2017. Nadomestni zapor je namreč samo oblika izvršitve denarne kazni in se zato ne sme enačiti z zaporom, kot posebno vrsto glavne kazni.
Položajev, ko obsojenec predlaga izvršitev zaporne kazni s hišnim zaporom ali zaporom ob koncu tedna, namreč po presoji višjega sodišča ni mogoče enačiti s položaji, ko obsojenec na plačilo denarne kazni (ali kazni zapora) predlaga izvršitev kazni z delom v splošno korist. Zato ni mogoče najti razumne podlage za pritrditev stališču zagovornice, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz veljavne določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP, tako kot za hišni zapor, predlaga alternativno izvršitev denarne kazni (ali kazni zapora) z delom v splošno korist.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 421. ZGD-1 člen 418, 418/1, 420, 421, 421/1.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - likvidacijski postopek - likvidacijski upravitelj - postopek redne likvidacije - postopek prisilne likvidacije - načrt poteka stečajnega postopka - upravljanje in unovčenje stečajne mase - razdelitev premoženja - varstvo upnikov - predlog predračuna stroškov - negativna ugotovitvena tožba - odškodninska terjatev
Ker se določba drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP, kot tudi vse tiste, ki so opredeljene v 421. členu ZFPPIPP, med drugim tudi določbe ZGD-1 o postopku redne likvidacije, uporabljajo le smiselno, način razdelitve premoženja v postopku prisilne likvidacije ni obvezna vsebina načrta poteka likvidacijskega postopka, saj je način razdelitve odvisen od vrste dejavnikov, ki se lahko pokažejo šele tekom postopka.
V obravnavanem primeru je sodišče postopek vodilo na podlagi predloga centra za socialno delo za ukrep trajnejšega značaja po določilu 174. člena DZ (odvzem otroka staršem) in ne na podlagi začasne odredbe, zato pritožnica utemeljeno opozarja, da za takšen postopek ne velja izjema iz tretjega odstavka 106. člena ZNP-1.
omejeni pritožbeni razlogi - ustna pogodba - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Zaradi omejenih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti, je sodišče druge stopnje vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
začasna odredba v družinskih sporih - ureditvena začasna odredba - izjemen ukrep - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - starejši mladoletnik - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - ogroženost otroka - sprememba sklepa o začasni odredbi - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
določitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - prepoved stikov z otrokom
Glede na to, da je bil mladoletni A. nasprotnima udeležencema odvzet z (dokončno) odločbo CSD ..., ki je bil v času odvzema tudi pristojen organ za takšno ukrepanje, je pristojnost sodišča v tem postopku le urediti stike mladoletnega A. z nasprotnima udeležencema kot njegovima staršema.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 43/2, 43/3, 44, 45, 45/1-2.. ZZVZZ člen 23, 26.. URS člen 2, 51, 51/1.
zdraviliško zdravljenje - degenerativna bolezen - izpolnjevanje pogojev
Čeprav v obravnavani zadevi ni generalizirane spondiloze hrbtenice (ki je vnetnega izvora), temveč težka degenerativna spondiloza ledvenega dela hrbtenica s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, je bistveno, da je kirurško zdravljenje izčrpano oziroma ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje ob subsumciji dejanskega stanja pod abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ v 16. točki obrazložitve nepravilno zaključuje, da to sploh ni podano. Do takšnega zaključka ga je lahko privedla le gola jezikovna razlaga, ki v okoliščinah konkretnega primera ni sprejemljiva. Jezikovno interpretacijo 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ, poimenovane „Degenerativne bolezni“ je potrebno nadgraditi s sistemsko logično razlagalno metodo ter uporabo argumenta a maiori ad minus (s sklepanjem od večjega na manjše) ter zaključiti, da degenerativna spondiloza celotne hrbtenice zagotovo vključuje tudi hudo degenerativno spondilozo ledvenega dela hrbtenice. Ob izkazani funkcionalni prizadetosti ter nevroloških izpadih na spodnjih okončinah je potrebno šteti, da je izpolnjen abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ. To velja tudi za kumulativno predpisani pogoj iz 44. člena POZZ, kadar ostaja zdraviliško zdravljenje na stacionaren način edini ukrep za izboljšanje zavarovančevega funkcionalnega statusa in preprečitev nadaljnjega slabšanja.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 378/5, 379, 379/1, 379/4.
stečajni postopek nad pravno osebo - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor zoper sklep - relevantni ugovorni razlogi - pomanjkanje razlogov - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora
Pritožnica ne v ugovoru ne sedaj v pritožbi ne trdi, da je sploh podan kakšen od ugovornih razlogov po četrtem odstavku 379. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor pritožnice nedovoljen, zaradi česar ga je zavrglo, je zato pravilna že iz tega razloga in je pritožnica z navajanjem pritožbenih razlogov, ki gredo preko razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, ne more izpodbiti.
Sodišče je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da ravnanje zdravnika ob prvem hišnem obisku ni odstopalo od uveljavljenih standardov in mu ni mogoče očitati opustitve dolžne strokovne skrbnosti.
V okoliščinah obravnavanega primera ni bilo dejanske podlage za uporabo 3. odstavka 81. člena ZDSS-1, kot pravilno poudarja toženi zavod. Tožnica z dokončno odločbo z dne 1. 8. 2019, zoper katero je dopustno sodno varstvo, v predsodnem postopku sploh ni pridobila pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodno izvedensko mnenje zoper katero ni bilo pripomb, dejansko kaže na nepravilnost in nezakonitost tudi prvostopenjske odločbe, zaradi česar bi bilo potrebno postopati po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1, tožnico razvrstiti v ustrezno kategorijo invalidnosti ter na podlagi relevantnih določb ZPIZ-2 priznati ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja.
Prav tako pritožbeno sodišče soglaša z obema pritožbama, ki sodišču prve stopnje očitata, da je napačno ocenilo tudi zdravstvene težave obsojenega, kot takšne, da bi kljub zdravstvenim težavam lahko začel z odplačevanjem dolga.
odpoved tožbenemu zahtevku - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - razpolaganje s tožbenim zahtevkom - sodba na podlagi odpovedi - zavrnitev tožbenega zahtevka - ne bis in idem - skupno premoženje zakoncev - pravica do dostopa do sodišča
V primeru, ko sodišče meritorno odloči, da neko premoženje ne sodi v skupno premoženje zakoncev, odločanje o istem vprašanju ni več možno. Posledica odpovedi zahtevku je izdaja sodbe, s katero se tožbeni zahtevek zavrne. V obravnavani zadevi bi to pomenilo meritorno odločitev, da nepremičnina ID znak parcela 0000 28/2 ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Situacija ni primerljiva s situacijo, če tožnik ne bi vložil tožbe ali pa če bi tožbo umaknil. V obeh primerih bi namreč toženka lahko vložila tožbo na ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje zakoncev. Če pa bi sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, zaradi meritornosti odločitve in učinka ne bis in idem toženka takšne tožbe ne bi več mogla vložiti. Tožnikova odpoved zahtevku bi pomenila razpolaganje z zahtevkom, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj bi morebitno razpolaganje poseglo v pravico nasprotne stranke do dostopa do sodišča.