določitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - prepoved stikov z otrokom
Glede na to, da je bil mladoletni A. nasprotnima udeležencema odvzet z (dokončno) odločbo CSD ..., ki je bil v času odvzema tudi pristojen organ za takšno ukrepanje, je pristojnost sodišča v tem postopku le urediti stike mladoletnega A. z nasprotnima udeležencema kot njegovima staršema.
začasna odredba v družinskih sporih - ureditvena začasna odredba - izjemen ukrep - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - starejši mladoletnik - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - ogroženost otroka - sprememba sklepa o začasni odredbi - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
V opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni konkretizirano izvršitveno ravnanje preslepitve, torej zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin.
omejeni pritožbeni razlogi - ustna pogodba - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Zaradi omejenih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti, je sodišče druge stopnje vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00048124
SZ-1 člen 92, 92/1-1, 92/1-2, 94, 125. OZ člen 131, 131/1, 270. ZPP člen 355, 355/1.
najemno razmerje - dolžnosti lastnika stanovanja - normalna uporaba stanovanja - pravice in obveznosti najemnika stanovanja - vzdrževanje stanovanja - nepravilna raba stvari - povzročitev škode na stanovanju - zamakanje - razmejitev odgovornosti - pogodbena odgovornost - civilni delikt - elementi civilnega delikta - prenehanje obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka po napotilih sodišča druge stopnje
Tožencema je mogoče pripisati odgovornost le za tisti del škode, ki je nastal zaradi neustrezne sanacije oziroma za tisti del, kolikor je škoda večja zato, ker je drugi toženec zamakanje in njegove posledice popravljal na neustrezen način, ne pa tudi za tisti del škode, ki bi tožniku nastala zaradi zamakanja v vsakem primeru, torej tudi, če bi bilo zamakanje sanirano nemudoma in v skladu s pravili stroke. Sodišče prve stopnje škode zaradi zamakanja ni razmejilo v pojasnjenem smislu.
Zgolj dejstvo, da naj bi tudi upnik nekaj dolgoval dolžniku (tožnik tožencema), samo po sebi ne more vplivati na obstoj in višino upnikove terjatve. Načini prenehanja obveznosti so določeni v 270. do 334. členu OZ in med temi načini ni predvideno avtomatično pobotanje ali siceršnje prenehanje vzajemnih terjatev.
V obravnavanem primeru je sodišče postopek vodilo na podlagi predloga centra za socialno delo za ukrep trajnejšega značaja po določilu 174. člena DZ (odvzem otroka staršem) in ne na podlagi začasne odredbe, zato pritožnica utemeljeno opozarja, da za takšen postopek ne velja izjema iz tretjega odstavka 106. člena ZNP-1.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 43/2, 43/3, 44, 45, 45/1-2.. ZZVZZ člen 23, 26.. URS člen 2, 51, 51/1.
zdraviliško zdravljenje - degenerativna bolezen - izpolnjevanje pogojev
Čeprav v obravnavani zadevi ni generalizirane spondiloze hrbtenice (ki je vnetnega izvora), temveč težka degenerativna spondiloza ledvenega dela hrbtenica s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, je bistveno, da je kirurško zdravljenje izčrpano oziroma ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje ob subsumciji dejanskega stanja pod abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ v 16. točki obrazložitve nepravilno zaključuje, da to sploh ni podano. Do takšnega zaključka ga je lahko privedla le gola jezikovna razlaga, ki v okoliščinah konkretnega primera ni sprejemljiva. Jezikovno interpretacijo 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ, poimenovane „Degenerativne bolezni“ je potrebno nadgraditi s sistemsko logično razlagalno metodo ter uporabo argumenta a maiori ad minus (s sklepanjem od večjega na manjše) ter zaključiti, da degenerativna spondiloza celotne hrbtenice zagotovo vključuje tudi hudo degenerativno spondilozo ledvenega dela hrbtenice. Ob izkazani funkcionalni prizadetosti ter nevroloških izpadih na spodnjih okončinah je potrebno šteti, da je izpolnjen abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ. To velja tudi za kumulativno predpisani pogoj iz 44. člena POZZ, kadar ostaja zdraviliško zdravljenje na stacionaren način edini ukrep za izboljšanje zavarovančevega funkcionalnega statusa in preprečitev nadaljnjega slabšanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - pasivna legitimacija
Ugovorne navedbe, v katerih dolžnik ne zanika svoje terjatve, ampak zgolj navaja, da ni prava oseba, vendar za svoje trditve ne predloži dokazov, niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri ugovornih trditvah, da ni prava oseba oziroma pravi dolžnik.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - motilec posesti - prekluzivni rok za tožbo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, ki je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil tožnik moten pri izvrševanju svoje posesti že v juliju 2019 in da je zato tožba, ki jo je vložil v novembru 2019, prepozna.
Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev. Svojo odločitev o zavrnitvi dokazov pa mora obrazložiti.
URS člen 2, 14, 19, 29. KZ-1 člen 43, 87, 87/1, 87/4. ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 129, 129.a, 129.a/2, 402, 402/3.
denarna kazen - nadomestni zapor - način izvršitve denarne kazni - kazen zapora - delo v splošno korist - prepozen predlog
Pravilno je stališče, da s sodbo V Kr 19468/2014 z dne 19. 1. 2021 sodišče obsojencu ni izreklo zaporne kazni, kot ene izmed vrst kazni po 43. členu KZ-1, temveč je določilo le način izvršitve denarne kazni, izrečene obsojencu s pravnomočno sodbo I Ks 19468/2014 z dne 18. 12. 2017. Nadomestni zapor je namreč samo oblika izvršitve denarne kazni in se zato ne sme enačiti z zaporom, kot posebno vrsto glavne kazni.
Položajev, ko obsojenec predlaga izvršitev zaporne kazni s hišnim zaporom ali zaporom ob koncu tedna, namreč po presoji višjega sodišča ni mogoče enačiti s položaji, ko obsojenec na plačilo denarne kazni (ali kazni zapora) predlaga izvršitev kazni z delom v splošno korist. Zato ni mogoče najti razumne podlage za pritrditev stališču zagovornice, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz veljavne določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP, tako kot za hišni zapor, predlaga alternativno izvršitev denarne kazni (ali kazni zapora) z delom v splošno korist.
Upnik ni ustrezno v skladu z določilom prvega in drugega odstavka 26. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dokazal nastopa pogoja glede izterjevane obveznosti pogodbene kazni v znesku 100.000,00 EUR.
V izvršilnem postopku je dopustni dokaz v tej zvezi le javna ali po zakonu overjena listina oziroma pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku.
razmerja med starši in otroki - sodna poravnava - stiki otrok s starši - sprememba stikov - realizacija dogovora - spremenjene razmere - izvrševanje stikov z otrokom - dolžnosti staršev - starševska skrb - varstvo koristi otroka
Stiki, kot so bili določeni v poravnavi, niso (bili) le pravica nasprotnega udeleženca, marveč tudi dolžnost, da stike izvaja po režimu, kot so bili dogovorjeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je starševsko skrb v celoti prevzela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je praktično v celoti opustil starševsko skrb in s tem povezane dolžnosti. Ker nasprotni udeleženec ne izvaja dogovorjenih stikov, in ker v postopku niso bile ugotovljene opravičljive okoliščine, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni mogel izvajati stikov, kot so bili določeni v sodni poravnavi, so izkazane spremenjen okoliščine, zaradi katerih, je treba režim stikov na novo določiti.
ZFPPIPP člen 124, 125, 125/1, 331, 395, 395/2. ZIZ člen 171a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja solastne nepremičnine - prodaja celotne nepremičnine - sklep o prodaji - pritožba proti sklepu - izklicna cena - izpraznitev stanovanjske hiše - združitev stečajnih postopkov v enotno obravnavanje - cenitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne glede na dejstvo, da je več zadev dodeljenih istemu sodniku, mora sodišče, ki vodi stečajni postopek, v vsakem postopku odločiti s posebnim sklepom. Tudi v primeru, če sodišče odloči o prodaji nepremičnine kot celote, se mora v vsakem postopku odločiti o prodaji premoženja, ki spada v stečajno maso posameznega stečajnega dolžnika. Odločitev kot v primeru dveh združenih postopkov ni pravilna, ker tudi po naravi stvari dveh postopkov zoper različna stečajna dolžnika ni mogoče voditi skupaj.
odpoved tožbenemu zahtevku - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - razpolaganje s tožbenim zahtevkom - sodba na podlagi odpovedi - zavrnitev tožbenega zahtevka - ne bis in idem - skupno premoženje zakoncev - pravica do dostopa do sodišča
V primeru, ko sodišče meritorno odloči, da neko premoženje ne sodi v skupno premoženje zakoncev, odločanje o istem vprašanju ni več možno. Posledica odpovedi zahtevku je izdaja sodbe, s katero se tožbeni zahtevek zavrne. V obravnavani zadevi bi to pomenilo meritorno odločitev, da nepremičnina ID znak parcela 0000 28/2 ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Situacija ni primerljiva s situacijo, če tožnik ne bi vložil tožbe ali pa če bi tožbo umaknil. V obeh primerih bi namreč toženka lahko vložila tožbo na ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje zakoncev. Če pa bi sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, zaradi meritornosti odločitve in učinka ne bis in idem toženka takšne tožbe ne bi več mogla vložiti. Tožnikova odpoved zahtevku bi pomenila razpolaganje z zahtevkom, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj bi morebitno razpolaganje poseglo v pravico nasprotne stranke do dostopa do sodišča.
Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko sodišču prve stopnje očita, da je spremenilo opis dejanja v škodo obdolžencu. Pritožba nima prav. Sodišče prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. Objektivne identitete ni, če obtoženca obsodi za povsem drugo in ne samo drugačno dejanje, kot je obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od onega iz obtožbe ali če spremeni v obsodilni sodbi opis dejanja v obtoženčevo škodo. O tem, kdaj gre za dopustne spremembe opisa dejanja v sodbi in kdaj za nedovoljeno prekoračitev obtožbe, je mogoče presojati samo na podlagi konkretnih okoliščin vsakega primera posebej. Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja ustrezno spremeni, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis ugodnejši za obdolženca.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 18/, 18/3, 31.
plačilo institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo - izročilna pogodba
Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B.B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti oziroma, da sta izročilni pogodbi določali le njuno obveznost v zagotavljanju materialnih dobrin in da je s tem izključena vsakršna denarna obveznost in sploh nastanitev v domu starejših. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. V nasprotju z namenom pogodbe bi bilo razumevanje, da se oskrba nanaša le na materialno oskrbo na domačem naslovu, ne pa tudi na plačevanje dela oskrbnine v domu starejših.
Sodišče je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da ravnanje zdravnika ob prvem hišnem obisku ni odstopalo od uveljavljenih standardov in mu ni mogoče očitati opustitve dolžne strokovne skrbnosti.
ZPSVIKOB člen 3, 25, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 191.
prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - pravne posledice ustavne odločbe - pogoji za prekinitev postopka - Banka Slovenije - podrejene obveznice - enotno sosporništvo
Sodni postopki iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB, prekinitev katerih omenja sodišče prve stopnje, predstavljajo »zgolj« postopke zoper Banko Slovenije in ne (tudi) postopkov zoper komercialno banko. Iz 350.a člena ZBan-1 je (prav tako) jasno razvidno, da ureja odškodninsko varstvo delničarjev, upnikov in drugih oseb, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, »le« zoper omenjeno banko, ne pa (tudi) zoper komercialne banke.
Ker Banka Slovenije in prvo tožena stranka v konkretnem primeru ne nastopata kot enotna sospornika in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo, ne predstavlja (hkrati) razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.